Črpanje in pot zemeljskega plina
Zemeljski plin črpamo na plinskih poljih. Nato potuje po prenosnem plinovodnem omrežju pod tlakom do 100 barov. Ta tlak na začetku njegove poti in na vmesnih postajah ustvarjamo s kompresorji.
Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora, ki je nastajalo več milijonov let in se sedaj nahaja globoko v zemeljski skorji. Najpogosteje se nahaja zraven nafte na naftnih poljih, odkrili pa so tudi že veliko samostojnih plinskih polj.
Pot iz zemeljskih globin se prične v vrtinah, globokih tudi do šest tisoč metrov, črpališč v Rusiji, Alžiriji, severni Evropi in nekaterih drugih državah. Od črpališč potuje zemeljski plin po velikih visokotlačnih mednarodnih cevovodih, skritih pod površjem.
Slovenija ima zaradi povečane porabe v zimskih mesecih zakupljena tudi podzemna skladišča zemeljskega plina v Avstriji in na Hrvaškem. K nam prihaja zemeljski plin pri Mariboru in Novi Gorici, od tod naprej pa potuje po nekoliko manjšem cevovodu do velikih neposrednih uporabnikov:
- industrije in
- distributerjev zemeljskega plina.
Nadzor prenosa zemeljskega plina po slovenskem omrežju poteka s pomočjo računalniškega sistema v dispečerskem centru. Ker je za prenos zemeljskega plina po cevovodih potreben dvig tlaka v ceveh, so kompresorske postaje pomemben del plinovodnega sistema.
Distributerji zemeljskega plina nato poskrbijo za prenos in distribucijo zemeljskega plina po lokalnih plinskih cestah in manjših plinovodih do končnih uporabnikov.
