Prihodnost zemeljskega plina

Kot vir toplote uporabljamo zemeljski plin v tehnoloških postopkih v industriji ali kot surovino v kemijski industriji. Vse intenzivneje ga uporabljamo za proizvodnjo električne energije. Avtomobilske tovarne so zasnovale avtomobile, ki uporabljajo zemeljski plin kot pogonsko gorivo.

Promet
Pomembno novo področje uporabe zemeljskega plina je promet, kjer se zemeljski plin vse bolj uveljavlja kot alternativno gorivo. Govorimo o stisnjenem zemeljskem plinu, tako imenovanem CNG (angl. compressed natural gas).

Emisije škodljivih snovi so pri zemeljskem plinu veliko manjše kot pri bencinskih in dizelskih motorjih. Nižje so emisije: 

  • žveplovega dioksida,
  • ogljikovega monoksida in
  • prašnih delcev.

O emisijah prašnih delcev se v javnosti sicer ne govori veliko, a še posebej v mestih postajajo vse večji problem.

V Sloveniji žal še nimamo črpalke na zemeljski plin. Vendar je v nekaterih bližnjih državah situacija precej drugačna. Avstrija trenutno razpolaga s 140 črpalkami, Italija s 760 in Nemčija z 800 črpalkami na zemeljski plin. Češka vlada si je skupaj z dobavitelji zemeljskega plina zastavila ambiciozen cilj, da bo do leta 2020 zemeljski plin zavzel 10-odstotni delež med pogonskimi gorivi, število vozil na CNG pa naj bi naraslo na 400 tisoč.

Na svetovni ravni že več kot 9 milijonov vozil kot pogonsko gorivo uporablja zemeljski plin ali bioplin. Na primer v Italiji je takšnih vozil že več kot 580 tisoč.

Tudi število bencinskih servisov, ki ponujajo zemeljski plin ali bioplin, narašča iz dneva v dan. V skladu s tehničnimi standardi za bencinske servise se prodaja zemeljskega plina ali bioplina ne izključuje s prodajo naftnih derivatov in plinskega goriva.

Soproizvodnja toplote in električne energije
Soproizvodnja toplote in električne energije je pomembno novo področje uporabe zemeljskega plina. Glede na novo sprejeto shemo podpor napravam za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom lahko pričakujemo hitrejšo uveljavitev tako imenovanih kogeneracij na zemeljski plin.

Soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) je način proizvodnje, ki ima pri izrabi goriv dvojni učinek:

  • prvič: proizvodnjo toplote in
  • drugič: proizvodnjo električne energije.

Naprave takega tipa imajo v primerjavi z ločeno proizvodnjo, katere učinkovitost se zmanjšuje tudi zaradi izgub na daljnovodih, bistveno višji izkoristek in bistveno manj obremenjujejo okolje. Soproizvodnja toplote in električne energije bo ob doslednem izvajanju energetskih programov pomemben dejavnik pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Kot zanimivost naj omenimo, da so nekateri proizvajalci za leti 2010 in 2011 že napovedali proizvodnjo mikrokogeneracij, ki bodo primerne za stanovanja in stanovanjske hiše. Podjetje Vaillant bo v letih 2010 do 2011 na trgu predstavilo mikrokogeneracije za potrebe stanovanjskih hiš oziroma stanovanj:

  • mikrokogeneracija: 0,5 - 1 kWel, 4 - 6 kWth (95% izkoristek),
  • mikrokogerenacija: 1 kWel, 2,8 kWth (85% skupni izkoristek).

Več o SPTE si preberite tukaj.

Plinske toplotne črpalke
V tujini so se že uveljavile tudi plinske toplotne črpalke. Država z večjim številom vgrajenih tovrstnih črpalk je Japonska, ki je znana po učinkoviti rabi energije (tudi zaradi omejenosti z lastnimi viri energije). Plinske toplotne črpalke se vse bolj uveljavljajo tudi v Evropi, zato lahko podoben trend pričakujemo v Sloveniji.

Vodik
V naslednjih letih pričakujemo uvajanje gorivnih celic kot povsem nove tehnologije energetskih naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije v široki porabi. Že od leta 2000 tečejo raziskovalni projekti, ki so pripeljali do faze prototipov. Namen naprav je proizvodnja električne energije, pri čemer odpadno toploto uporabljamo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Gorivne celice bodo pomembno prispevale k varovanju okolja. Emisije ogljikovega dioksida bodo za 20 do 25 odstotkov nižje v primerjavi z emisijami pri obstoječih najsodobnejših tehnologijah uporabe fosilnih goriv.