• Prednosti zemeljskega plina
• Raznolika uporaba
• Prihodnost zemeljskega plina
• Svetovne zaloge
• Zemeljski plin in ostali energenti
• Črpanje in pot zemeljskega plina
• Plinovodno omrežje v Sloveniji

V strukturi bruto domače porabe energije (po virih energije) ima zemeljski plin približno 13-odstotni delež.

Ostali energenti imajo približno naslednje deleže:

• naftni proizvodi 35,6 odstotkov,
• jedrska energija 20,3 odstotkov,
• trdna goriva 20,1 odstotkov,
• obnovljivi viri energije dobrih 6,5 odstotkov in
• hidro energija (skupaj z neto uvozom električne energije) 3,7 odstotkov.

Evropska unija veliko količino zemeljskega plina uvaža. Zato pripisuje temu energentu osrednjo vlogo pri zagotavljanju energije.

EU zagovarja stališče, da je treba:

• plinovodno omrežje zemeljskega plina širiti in
• ga obdržati v dobrem obratovalnem stanju.

Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami (graf desno) dokaj nizek delež uporabe zemeljskega plina v primarni energiji. Prav tako je nizek tudi delež porabe zemeljskega plina gospodinjskih odjemalcev (graf desno). Možnosti za povečanje teh deležev so torej precejšnje.