Mnenje o nekaterih vprašanjih v zvezi z distribucijo zemeljskega plina, zvezanih s predlogom novega Energetskega zakona – EZ-2

GIZ-DZP je pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani naročilo izdelavo pravnega mnenja o nekaterih pravnih vprašanjih osmega, devetega in desetega odstavka 22. člena Predloga Energetskega zakona, ki ga je Vlada Republike Slovenije predložila Državnemu zboru v obravnavo dne 8.12.2023 (EPA 1223-IX). Določbe teh odstavkov se nanašajo na dejavnost distribucije plina. Določbe osmega, devetega in desetega odstavka 22. člena urejajo podeljevanje novih koncesij, možnosti podaljševanja koncesij in pravila o podaljšanju koncesij tudi za javna podjetja, ki izvajajo distribucijo plina.

Sklepne ugotovite pravnega mnenja so naslednje:

• Nova ureditev koncesij za dejavnost operaterja distribucijskega sistema in njihovega podaljševanja v Predlogu EZ-2 je še strožja od tiste, ki jo je določal predlog Zakona o energetski politiki; prepoved podeljevanja novih koncesij je popolna, podaljševanje koncesij pa je omejeno na primere, ko je tako podaljšanje jasno, določno in nedvoumno določeno v prvotni koncesijski pogodbi, ki je bila predmet razpisa, kar je zelo redko; le tiste koncesije, ki bodo ob uveljavitvi EZ-2 še trajale, se bodo nadaljevale do poteka njihovega roka, če ne bodo izjemno podaljšane, kot je predvideno v devetem odstavku 22. člena in skladno z Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb; vsi ti učinki omejevanja koncesij za dejavnost operaterja distribucijskega sistema nastopijo takoj po uveljavitvi EZ-2, brez vsakega prehodnega obdobja;
   
• Treba je tudi upoštevati, da glede izvajanja javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema v obliki javnega podjetja Predlog EZ-2 ne določa ničesar izvedljivega in se bo tudi po njegovi morebitni uveljavitvi še naprej lahko izvajala v obliki javnega podjetja pod enakimi pogoji, kot doslej; poleg tega je mogoče pričakovati, da bo določba desetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2 razveljavljena v postopku ocene ustavnosti, saj je neskladna z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov, ki izhaja iz 2. člena Ustave;
   
• Zakonska ureditev omejevanja podeljevanja in podaljševanja koncesij iz osmega in devetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2 močno posega v ustavno pravico svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave gospodarskih subjektov, ki opravljajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina, pa tudi v njihovo ustavno pravico varstva zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, saj ne bodo mogli opravljati svoje dejavnosti; prav tako posega tudi v ustavno pravico splošne svobode ravnanja iz 34. in 35. člena Ustave odjemalcev plina, priključenih na distribucijske sisteme koncesionarjev, pa tudi v njihovo pravico do zasebne lastnine, saj bodo imeli velike stroške z menjavo energenta; končno pa posega tudi v izvirne pristojnosti občine, zagotovljene s 140. členom Ustave;
   
• Ti posegi so povsem nesorazmerni, saj ne izpolnjujejo kar treh kriterijev testa sorazmernosti od štirih; ureditev ne izpolnjuje kriterija primernosti, kriterija nujnosti in kriterija sorazmernosti v ožjem pomenu;
   
• Ta predlagana zakonska ureditev je tudi arbitrarna in v neskladju s 14. členom Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga razlikuje med operaterji, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije od tistih, ki opravljajo dejavnost kot javno podjetje;
   
• Glede na to je zakonska ureditev omejevanja podeljevanja in podaljševanja koncesij iz osmega in devetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2, v neskladju z Ustavo in bi jo v primeru uvedbe postopka ocene ustavnosti Ustavno sodišče razveljavilo.