Novice
O zemeljskem plinu in
plinskih tehnologijah.
Novice

Novinarska konferenca GIZ DZP o Energetskem zakonu, 9 april 2024

Posledice uveljavitve Energetskega zakona–2 za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina, pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani o vprašanjih ustavnosti, osmega, devetega in desetega odstavka 22. člena predloga Energetskega zakona-2, potencial slovenskih kmetijskih zemljišč za proizvodnjo obnovljivih plinov

1. Posledice uveljavitve Energetskega zakona–2 (EZ-2) za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina

Kontradiktornost prepovedi vgradnje kondenzacijskih kotlov v stanovanjske novogradnje ob povečani uporabi plina v plinskih elektrarnah in poslovnih objektih

EZ-2 uveljavlja prepoved vgradnje plinskih kondenzacijskih kotlov v novogradnjah stanovanjskih objektov. Gre za izrazito selektivni ukrep v škodo gospodinjstev, saj bo uporaba plina še naprej dovoljena v novogradnjah, namenjenih poslovni dejavnosti in v novozgrajenih plinskih elektrarnah.

Temeljni argument Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zakaj prepoveduje uporabo plina v novogradnjah stanovanjskih objektov je, da želijo s tem ukrepom zmanjšati uporabo zemeljskega plina. 

Poraba plina v Sloveniji je v letu 2023 znašala 8.800 GWh. Družba Plinovodi v Desetletnem razvojnemu načrtu prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024-2033 pa ocenjuje, da bo poraba plina v letu 2024 znašala 10.120 GWh in se nato še vsako leto do leta 2033 še povečevala.

Trenutno so na razpolago podatki za mesec januar in februar letošnjega leta. V primerjavi z lanskima mesecema (januar, februar) je poraba v prvih dveh mesecih višja za 6,3 % oziroma 125 GWh dodatnega plina. Pri tem pa je treba upoštevati, da še ni začela redno obratovati nova plinsko-parna enota v Ljubljani. Predvidena letna poraba tega energetskega objekta znaša  1.560 GWh.

Poraba plina se torej ne bo znižala, ampak precej povečala (že v letu 2024 oziroma 2025) in to za vsaj 20% (napram letu 2023), ob čemer še ni upoštevana povečana poraba, če bi Slovenija zgradila dodatne plinske elektrarne, ki jih bo potrebovala za zagotovitev dodatne električne energije.

Glede na pretekle podatke o izgrajenih površinah stanovanjskih novogradenj ocenjujemo, da bi znašala poraba plina v novozgrajenih stanovanjskih stavbah v enem letu do 0,05 % (4,5 GWh)  slovenske porabe plina ob že omenjenem 20% povišanju porabe plina na nivoju Slovenije. Kar potrjujejo nesmiselnost takih določb in dejstva, da EZ-2 selektivno omejuje porabo plina, ko prepoveduje uporabo plinskih kotlov v stanovanjskih novogradnjah, med tem ko se bo na drugih področjih poraba plina občutno povečala. Zgrajena naj bi bila tudi dvosmerna povezava z Madžarsko z letno kapaciteto 5.060 GWh, kar pomeni, da Slovenija načrtuje dodatna plinovodna omrežje, ki pa ne bodo koristila slovenskim gospodinjskim odjemalcem.

Določbe EZ-2 so izrazito nepoštene do gospodinjskih odjemalcev plina, saj naj bi jim prepovedovale uporabo plina (konkurenčen vir) v novogradnjah, država pa bi manjkajočo električno energijo za te odjemalce pridobila iz plinskih elektrarn. Pri tem gre za prepoved uporabe tako fosilnega plina (zemeljski plin) kot plinov obnovljivega izvora (biometan). Gospodinjstva tako ne bodo smela koristiti obnovljivih virov energije v obliki plina.

1.1 EZ-2 s toplotnimi črpalkami, ki naj bi zamenjale kondenzacijske kotle, slovenskim gospodinjstvom zvišuje ceno ogrevanja

Plinski kotel je majhen in poceni. Za stanovanjsko hišo je cena približno 5.000 EUR, kar je še enkrat manj od toplotnih črpalk, katerih cena znaša 10.000 EUR.

Današnje novogradnje za potrebe ogrevanja porabijo zelo malo energije (nekateri jih imenujejo skoraj nič energijske). Posledično je tudi strošek za energijo zelo nizek. Ocenjujemo, da ta strošek pri plinu znaša približno 400 EUR na leto. V nadaljevanju so prikazani stroški gospodinjstva po letih, ki se odloči za nakup plinskega kotla (stroški nakupa in stroški za energijo).
 

Leto Strošek nakupa kotla in energije v EUR 
1. 5.000 + 400 = 5.400 
2. +400 = 5.800 
3. 6.200
4. 6.600
...
...
12. 9.800
13. 10.200


Izračun pokaže, da odjemalec šele po 13 letih nakupa kotla in 13 let ogrevanja na plin preseže začetno investicijo za toplotno črpalko.

Pri tem je treba poudariti, da ta izračun ne upošteva vrednosti denarja (pri toplotni črpalki je treba že v prvem letu zagotovit visoka sredstva, pri plinskem kotlu pa ne.). Dodatno je treba opozoriti, da se bodo cene plina v prihodnosti še znižale, kot napovedujejo trendi na veleprodajnih trgih.

Plinski kotel pa zavzame tudi bistveno manj prostora v stanovanjski gradnji kot toplotna črpalka, kjer je pomemben vsak dodatni kvadratni meter.

Drug primer, ki kaže na neumestnost prepovedi, je primer stanovanjske novogradnje večstanovanjskega objekta, v katerih se velikokrat investitorji odločijo za vgradnjo etažnih plinskih kotlov (v vsakem stanovanju).

Fakulteta za strojništvo[1] je na konkretnem primeru objekta izdelala študijo »Energijska analiza sistemov ogrevanja in priprave tople sanitarne vode v večstanovanjskih stavbah«. V njej je primerjala različne sisteme ogrevanja in priprave tople sanitarne vode. Omenjamo dva najbolj pogosta primera:

  • generatorji toplote v posameznih stanovanjih,
  • centralni generator toplote za celo večstanovanjsko stavbo.

Izračun je pokazal, da je energijski izkoristek v primeru namestitve generatorjev toplote v posameznih stanovanjih še enkrat večji, kot če imamo centralni generator toplote. Glavni razlog je v pripravi tople sanitarne vode. V primeru centralnega generatorja toplote imamo, zlasti v času neogrevalne sezone velike toplotne izgube v dolgih dvižnih in razvodnih vodih sanitarne tople vode, kar je tudi eden izmed razlogov, da imajo nekatera gospodinjstva v Velenju visoke položnice.

S prepovedjo plinskih kotlov je iz trga tako izrinjen najcenejši, najmanjši in tudi zelo konkurenčen in priljubljen ogrevalni sistem. Namesto prepovedi predlagamo, da odločitev prepustite investitorjem oziroma gospodinjstvom.

2. Diskriminacija energetskih virov

Takoj po uveljavitvi EZ-2 bo omogočeno podeljevanje koncesij za distribucijo plina le ob pogoju, da bo v distribuiranem plinu 80% obnovljivih plinov. Noben daljinski sistem (električno omrežje, daljinsko ogrevanje) nima danes takšnega deleža obnovljivih virov, niti še ne vemo, kako ga bomo dosegli čez 15 let (in to kljub temu, da intenzivno spodbujamo električno energijo iz OVE že več kot 15 oziroma 20 let). Uveljavitev EZ-2 tako dejansko pomeni prepoved podeljevanje koncesij za distribucijo plina. Ti ukrepi so popolnoma neutemeljeni in celo škodljivi, ker je neizpodbitno, da država za prehod na obnovljive pline do danes ni vzpostavila nobenih potrebnih pogojev ali kakršnegakoli spodbujevalnega okolja. Ukrep je odslikava diskriminacije energetskih virov, saj je bilo samo za podporo proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE iz podporne sheme do leta 2022 porabljenih 1.522,4 milijona EUR, za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa 0 (nič) centov.

3. Problematičnost EZ-2 na področju podeljevanja in podaljševanja koncesij

EZ-2 določa za obstoječe koncesije omejitev podaljševanja za 5 ali 7 let, kar sproža veliko negotovosti v dejavnost distribucije plina. Hkrati na MOPE zagotavljajo, da bi se koncesije lahko kar tako podaljševale. Ugledni pravniki trdijo nasprotno in sicer, da koncesij ni mogoče podaljševati tako enostavno kot odgovarja MOPE in opozarjajo, da je tovrstna zakonska ureditev omejevanja podeljevanja in podaljševanja koncesij iz osmega in deveta odstavka 22. člena predloga zakona v neskladju z Ustavo.

Na MOPE očitno pri pripravi 22. člena EZ-2 niso upoštevali dejstva, da je krovni zakon za področje distribucije plina Zakon o oskrbi s plini, ki je začel veljati v letu 2022. Ta zakon določa, da se koncesije za plin podelijo in to za dobo 35 let (brez velikih omejitev). Postavlja se torej vprašanje, ali se mora področje koncesij urejati v Energetskem zakonu ali pa bi moral to urejati Zakon o oskrbi s plini, ki celovito ureja to področje.

Prav tako EZ-2 omejuje občine da izvedejo javni razpis in izberejo najboljšega koncesionarja (podelitev koncesije), ampak določa, da se koncesije lahko podaljšajo samo z obstoječim koncesionarjem. To tudi pomeni, da občine ne morejo zamenjati koncesionarja, če z njim niso zadovoljne.

4. Nespametnost slovenske energetske politike kot jo začrtuje EZ-2

Dejstvo je, da plin nima ustrezne alternative in je še nekaj časa ne bo imel. Od danes do 1.1.2031 potečejo koncesije za distribucijo plina v 33 občinah. Občine ne bodo mogle podeljevati več koncesij, ampak jih bodo lahko samo podaljšale z obstoječim koncesionarjem. V skladu z EZ-2 bi te občine lahko podaljšale koncesijo do obdobja 2030 – 2035. In pri tem se izpostavlja pomembno vprašanje, kakšno bo tedaj stanje na področju alternativ plinu?

  • še vedno ne bo dovolj električne energije iz obnovljivih virov energije v zimskem obdobju za te (nekoč) plinske odjemalce;
  • električno omrežje bo še vedno preobremenjeno v zimskem obdobju oziroma nikakor ne bo moglo zadostiti potrebam vseh tistih, ki so se ogrevali na plin, saj električno omrežje ni bilo zgrajeno za potrebe oskrbe energije za ogrevanje;
  • najkasneje do leta 2033 bo TEŠ nehal delovati, kar bo še dodatno znižalo razpoložljivo električno energijo v zimskem obdobju;
  • jedrska elektrarna do leta 2035 ne bo zgrajena in še danes ni znana letnica morebitnega priklopa JEK2 v omrežje (2040, 2405?);
  • še vedno bo fizično zelo težko izvesti prehod iz plina na uporabo toplotnih črpalk. Kot primer navajamo večstanovanjski objekt z etažnimi plinskimi kotli. V tem primeru bi bilo treba lokalne generatorje toplote zamenjati z enim centralnim generatorjem toplote za ves stanovanjski objekt. To pomeni veliko gradbenih in inštalacijskih del (treba bi bilo napeljati dvižne in horizontalne vode za ogrevalno vodo in sanitarno vodo od centralnega generatorje toplote do vsakega stanovanja, v objektu zagotoviti dodatne prostor za novi generator toplote, …). Takšni posegi zahtevajo tudi znatna finančna sredstva. Vprašljiv pa je tudi priklop na električno omrežje (ker so to velike moči).

Omejevati dobro delujoče sisteme, ko na drugi strani ni znanih alternativ, ni primerna in celo zelo nevarna energetska politika.

Plinovodno omrežje je bilo projektirano in izgrajeno tudi za potrebe ogrevanja. Na drugi strani električno omrežje ni bilo projektirano in grajeno za potrebe ogrevanja ter je zaradi tega že danes v zimskem obdobju na robu svoje zmogljivosti.

Slika 1: Konične obremenitve v distribucijskem električnem omrežju<sup>2</sup>
Slika 1: Konične obremenitve v distribucijskem električnem omrežju2

Slika 1: Konične obremenitve v distribucijskem električnem omrežju[2]

Ravno te konične obremenitve poganjajo potrebne investicije v distribucijsko električno omrežje. Če bomo električno omrežje v zimskem obdobju še dodatno obremenjevali (energija za ogrevanje), bo potrebnih še več investicij. Trenutno je v posvetovalnem dokumentu Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2025 do leta 2034 predvideno od leta 2025 do 2034 kar 4,5 milijard investicij v distribucijsko električno omrežje.

Zaradi naštetih dejstev in predvsem zaradi tega, ker v zimskem obdobju nikakor nimamo zadostnih količin električne energije iz obnovljivih virov energije že za obstoječe odjemalce (in dodatni izpad elektrike iz TEŠ-a), kaj šele za nove, je pristop, ko se plin za potrebe ogrevanja nadomešča z električno energijo, napačen.

Odgovori, ki jih ob sprejemanju EZ-2 pričakujemo od MOPE so torej:

  • od kje bomo pridobivali dodatno električno energijo iz OVE za nekoč plinske odjemalce, ko se bo poraba električne energije izrazito povečala v zimskem obdobju?
  • od kje bomo zagotovili dodatno električno energijo iz OVE po zaprtju TEŠ za zimsko obdobje?
  • kako bomo v obdobju 2025 – 2034 zagotovili 4,5 milijarde EUR za posodobitev oziroma potrebna vlaganja v distribucijsko električno omrežje in
  • kakšna bo omrežnina leta 2030, 2032 in 2034[1].

Če bomo uporabili plinovodno omrežje za zeleni prehod, je možno navedeni znesek 4,5 milijarde EUR znižati, v nasprotnem primeru pa bo le ta še višji.

5. Plini niso ovira za zeleni prehod

Že danes slovenska gospodinjstva oziroma 121.000 odjemalcev zemeljskega plina prispeva k skupnim emisijam CO2 zgolj 1,95%. Toda plinsko gospodarstvo se enako kot Vlada zaveda, da je treba izvajati aktivnosti, ki bodo olajšale zeleni prehod. Zato si prizadevamo za postopno razogličenje oskrbe s plinom in za vzpostavitev regulatornega in podpornega okolja za nadomestne pline v omrežju zemeljskega plina.

V skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo bi morali namreč razvijati trg nadomestnih plinov obnovljivega izvora, kot so vodik, sintetični metan in biometan.

Viri za biometan (biometan je po sestavi identičen zemeljskemu plinu, tehnologije za njegovo proizvodnjo so razvite, preizkušene in dobro delujejo), so vsi organski materiali, ki vsebujejo zadosten delež ogljika. To so na primer organski kuhinjski odpadki, biološki odpadki (rjavi zabojniki), mulji iz živilsko predelovalne industrije in blata komunalnih čistilnih naprav, odpadki iz živilsko predelovalne industrije, klavniški odpadki in odpadki iz trgovin.

Po študiji, ki jo izdeluje Kmetijsko gozdarski zavod Celje »Ocena potenciala biometana iz kmetijstva« in bo zaključena konec aprila, imamo v Sloveniji v kmetijstvu dva ključna vira biometana in sicer živinska gnojila ter rastlinsko biomaso, ki bi jo pridobili iz naknadnih oziroma prezimnih posevkov na njivah in iz travinja, ne da bi kakorkoli ogrožali pridelavo hrane in krme za živino. Preliminarna ocena Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je, da bi lahko pridobili iz živinskih gnojil 50 mio m3 biometana, iz rastlinske biomase pa 170 mio m3 biometana. Skupaj torej 220 mio m3 biometana.

Slovenija ima torej vse možnosti in ustrezno okolje za proizvodnjo obnovljivih plinov, saj bi lahko samo z obstoječimi bioplinarnami (ob prečiščenju bioplina na biometan) in z viri iz kmetijstva pridobili 330% potrebnega plina za gospodinjstva in ob predpostavki, da se bo poraba plina zaradi ukrepov učinkovite rabe energije (izolacije, menjave oken, nizko energetska gradnja) znižala za 20%. Seveda pa imajo določen potencial še drugi viri za biometan in v nekem srednjeročnem obdobju se bo v plinovodno omrežje dodajal tudi vodik.

Biometan je obnovljiv vir energije in se lahko sezonsko hrani, kar pomeni, da se lahko viške iz poletja prenese na zimska obdobja, ko se zaradi ogrevanja izrazito poveča raba energije. Zato je biometan imenujemo tudi »sezonski hranilnik energije«.

6. Ključna ovira za (ne) spodbujanje plina iz obnovljivih virov energije

Za razvoj plinov obnovljivega razvoja pa je treba vzpostaviti ustrezno okolje. Na področju proizvodnje električne energije je tako okolje že vzpostavljeno.

Za proizvodnjo obnovljivih virov v Sloveniji že dalj časa zbiramo sredstva (npr. Prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE ). Zavezanci za plačilo tega prispevka niso samo vsi končni odjemalci električne energije, ampak tudi končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo.

Vendar se večina tega denarja porabi le za podporo proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Do konca leta 2022 je bilo za proizvodnjo elektrike iz podporne sheme tako porabljeno kar 1.522,4 mio EUR. Za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa v vseh teh letih ni bilo namenjenih še niti centa.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE) predvideva sicer tudi podporo za proizvodnjo plinastih goriv, vendar Vlada Republike Slovenije še do danes ni sprejela ustreznih podzakonskih predpisov (rok je bil 9 mesecev po uveljavitvi zakona, ki je bil sprejet v letu 2021).

Da se še ne podpira proizvodnja biometana v Sloveniji je še bolj nenavadno ob naslednjih dejstvih:

  • Slovenija v preteklosti ni dosegla zahtevanega 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. Da bi zastavljeni cilj dosegla, je morala država manjkajoči delež zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa te vrste energije iz druge države članice EU. Za statistični prenos je samo za leto 2022 plačala Hrvaški 10.856.300 Eurov;
  • v primeru podpore proizvodnji biometana v Sloveniji, bi velik delež teh sredstev ostal v Sloveniji (kar je v nasprotju pri nekaterih drugih spodbudah) – na primer kmetijstvo bi tako dobilo sredstva za dodatni posevek ali/in prezimni posevek.
  • ker je biometan enostavno shranjevati za daljši čas (sezonsko) se izognemo stroškom v druge načine sezonskega shranjevanja energije, ki so zaenkrat še zelo dragi.

7. Predlog EZ-2 oziroma njegov 22. člen vsebuje celo vrsto določb, ki so v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije

Pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Pravno mnenje, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani obravnava pravna vprašanja osmega, devetega in desetega odstavka 22. člena Predloga Energetskega zakona, ki ga je Vlada Republike Slovenije predložila Državnemu zboru v obravnavo dne 8.12.2023 (EPA 1223-IX). Določbe teh odstavkov se nanašajo na dejavnost distribucije plina. Določbe osmega, devetega in desetega odstavka 22. člena urejajo podeljevanje novih koncesij, možnosti podaljševanja koncesij in pravila o podaljšanju koncesij tudi za javna podjetja, ki izvajajo distribucijo plina.

Sklepne ugotovite pravnega mnenja so naslednje:

  • Nova ureditev koncesij za dejavnost operaterja distribucijskega sistema in njihovega podaljševanja v Predlogu EZ-2 je še strožja od tiste, ki jo je določal predlog Zakona o energetski politiki; prepoved podeljevanja novih koncesij je popolna, podaljševanje koncesij pa je omejeno na primere, ko je tako podaljšanje jasno, določno in nedvoumno določeno v prvotni koncesijski pogodbi, ki je bila predmet razpisa, kar je zelo redko; le tiste koncesije, ki bodo ob uveljavitvi EZ-2 še trajale, se bodo nadaljevale do poteka njihovega roka, če ne bodo izjemno podaljšane, kot je predvideno v devetem odstavku 22. člena in skladno z Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb; vsi ti učinki omejevanja koncesij za dejavnost operaterja distribucijskega sistema nastopijo takoj po uveljavitvi EZ-2, brez vsakega prehodnega obdobja;
  • Treba je tudi upoštevati, da glede izvajanja javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema v obliki javnega podjetja Predlog EZ-2 ne določa ničesar izvedljivega in se bo tudi po njegovi morebitni uveljavitvi še naprej lahko izvajala v obliki javnega podjetja pod enakimi pogoji, kot doslej; poleg tega je mogoče pričakovati, da bo določba desetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2 razveljavljena v postopku ocene ustavnosti, saj je neskladna z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov, ki izhaja iz 2. člena Ustave; 
  • Zakonska ureditev omejevanja podeljevanja in podaljševanja koncesij iz osmega in devetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2 močno posega v ustavno pravico svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave gospodarskih subjektov, ki opravljajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema plina, pa tudi v njihovo ustavno pravico varstva zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, saj ne bodo mogli opravljati svoje dejavnosti; prav tako posega tudi v ustavno pravico splošne svobode ravnanja iz 34. in 35. člena Ustave odjemalcev plina, priključenih na distribucijske sisteme koncesionarjev, pa tudi v njihovo pravico do zasebne lastnine, saj bodo imeli velike stroške z menjavo energenta; končno pa posega tudi v izvirne pristojnosti občine, zagotovljene s 140. členom Ustave; Ti posegi so povsem nesorazmerni, saj ne izpolnjujejo kar treh kriterijev testa sorazmernosti od štirih; ureditev ne izpolnjuje kriterija primernosti, kriterija nujnosti in kriterija sorazmernosti v ožjem pomenu;
  • Ta predlagana zakonska ureditev je tudi arbitrarna in v neskladju s 14. členom Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga razlikuje med operaterji, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije od tistih, ki opravljajo dejavnost kot javno podjetje;
  • Glede na to je zakonska ureditev omejevanja podeljevanja in podaljševanja koncesij iz osmega in devetega odstavka 22. člena Predloga EZ-2, v neskladju z Ustavo in bi jo v primeru uvedbe postopka ocene ustavnosti Ustavno sodišče razveljavilo.

8. Predlogi GIZ-DZP za izboljšanje EZ-2 in za gospodinjstvom sprejemljivo energetsko politiko – zaključki

V povzetku dokumenta navajamo nekatere ključne predloge, ki bi izboljšali nespametnost Energetskega zakona-2:

  • Obstoječe zgrajeno plinovodno omrežje, ki je dimenzionirano in zgrajeno tudi za potrebe ogrevanja naj se uporabi za zeleni prehod. S tem zmanjšamo investicijo v električno omrežje. V nasprotnem primeru, bodo te investicije še višje, kot je sedaj predvideno;
  • Zagotovi naj se skladnost predloga EZ-2 z Ustavo Republike Slovenije (5. odstavek, 7. odstavek, 8. odstavek, 9. odstavek in 10. odstavek 22. člena);
  • Dovoli naj se vgradnja kondenzacijskih kotlov  v novih večstanovanjskih gradnjah;
  • Zemeljski plin naj se postopoma nadomešča z biometanom in drugimi plini obnovljivega izvora;
  • Država naj ustvari spodbudno okolje za proizvodnjo bioplinov, ker ima Slovenija zadostne vire za proizvodnjo biometana, ki poteka enakomerno prek celega leta (neodvisno od vremena) in se ga lahko tudi hrani na daljše obdobje (sezonski hranilnik);
  • Predlagamo, da se vsebino, ki se nanaša na urejanje distribucije plina (podeljevanje koncesij, podaljševane koncesij, delovanje javnih podjetij; 8. 9. in 10. odstavek 22. člena) ureja v Zakonu o oskrbi s plini, ki je primaren zakon za distribucijo plina in ki se bo predvidoma spreminjal naslednje leto (Zakon o oskrbi s plini v IV. poglavju celovito ureja izbirno lokalno gospodarsko javno službo »dejavnost operaterja distribucijskega).



Prilogi:

  • Predhodna ocena potenciala biometana iz kmetijstva v Sloveniji, Kmetijsko gozdarski zavod Celje
  • Izračun dodatnih stroškov elektrooperaterjev



GIZ-DZP
mag. Urban Odar, direktor


Več o vsebinah na spletni strani: www.zemeljski-plin.si, podstran AKTUALNO-energetski zakon-2

Novinarska konferenca GIZ DZP o Energetskem zakonu, 9 april 2024  (.doc)

-----

Prilogi:

Izračun dodatnih stroškov elektrooperaterjev

V nadaljevanju je naveden poenostavljen izračun dodatnih upravičenih stroškov elektrooperaterjev zaradi predvidenih vlaganj v distribucijsko električno omrežje v višini 4,5 milijarde EUR  na podlagi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje (Uradni list RS 123/22 2/23 - popr.).

  • Višina vloženih sredstev v električno omrežje: 4,5 mrd Eurov
  • Dodatna letna amortizacija: 112 mio Eur (ob predpostavljeni 40 letni amortizacijski dobi)
  • Dodatni letni regulirani donos: 231 mio Eurov
  • Skupaj: 344 mio eurov dodatnih stroškov na leto
  • Prihodki danes: 270 mio Eurov

Dopuščamo možnost, da se del teh sredstev lahko dobi iz raznih skladov, vendar je verjetno to le manjši del.

Vprašanje: Kakšno bo višina za električno omrežje leta 2030, 2033 ali leta 2034?

-----

OPOMBE:

1Celotna študija je v prilogi.
2Vir: Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2025 do leta 2034 - posvetovalni dokument, www.eles.si.
3V prilogi je narejen izračun dodatnih stroškov elektro operaterja po veljavni zakonodaji - (Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje, Uradni list RS 123/22,  2/23 - popr.)

Priklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.