Podpora proizvodnji biometana v Italiji

Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči odobrila italijansko shemo, ki je na voljo prek Sklada za okrevanje in odpornost („RRF“) v podporo gradnji in obratovanju novih ali preurejenih obratov za proizvodnjo biometana. Ukrep je del strategije, s katero želi Italija zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati delež obnovljivih virov energije.

Shema bo prispevala tudi k ciljem Načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.

Izvršna podpredsednica Margrethe Vestager, pristojna za politiko varstva konkurence, je dejala: „Italijanska shema pomoči, ki smo jo odobrili danes, bo v skladu z Načrtom REPowerEU spodbudila proizvodnjo trajnostnega biometana v EU za uporabo v sektorjih prometa in ogrevanja. Italijanski ukrep pomoči, ki ga bo delno financiral Sklad za okrevanje in odpornost, bo Italiji pomagal doseči cilje zmanjšanja emisij, zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv, izboljšati zanesljivost oskrbe s plinom in preprečiti morebitna izkrivljanja konkurence.”

Italijanska shema

Shemo, ki jo je priglasila Italija in bo trajala do 30. junija 2026, bo delno financiral sklad RRF, potem ko je Komisija pozitivno ocenila Italijanski načrt za oživitev in odpornost in ga je sprejel Svet.

Shema bo podpirala proizvodnjo trajnostnega biometana, ki ga bodo dodajali v nacionalno plinovodno omrežje za uporabo v sektorjih prometa in ogrevanja. Ukrep je predvsem namenjen spodbujanju gradnje in obratovanja novih ali preurejenih obratov za proizvodnjo biometana v Italiji. Da bi bila upravičena do pomoči v okviru sheme, mora proizvodnja biometana izpolnjevati zahteve, ki so določene v Direktivi EU o obnovljivi energiji. Za biometan, ki se bo namensko uporabljal v prometnem sektorju, bo do pomoči upravičena le proizvodnja naprednega biometana, saj je to najbolj trajnostno in okolju prijazno gorivo, ki lahko pomaga EU pri doseganju njenih podnebnih in energetskih ciljev.

Pomoč bo dodeljena kumulativno v obliki:

• Nepovratnih sredstev za naložbe s skupnim proračunom 1,7 milijarde EUR, ki jih bodo vsi podprti projekti prejeli ob zaključku gradnje. Znesek pomoči za posamezen projekt bo pokril do 40 % upravičenih stroškov naložbe.
• Spodbujevalnih tarif z ocenjenim proračunom v višini 2,8 milijarde EUR, ki se bodo izplačevale v operativni fazi projektov za obdobje 15 let. Spodbujevalne tarife, izražene v EUR/MWh, bodo določene na konkurenčnem razpisu po načelu plačila na podlagi ponudbe. Podpora bo pokrivala razliko med spodbujevalnimi tarifami in spreminjajočimi se cenami plina ter se bo izplačevala mesečno. Za primer visokih povišanj cen plina je vzpostavljen mehanizem za vračilo sredstev, kar pomeni, da se morebiten znesek, ki presega spodbujevalne tarife, vrne.

Projekti bodo izbrani s preglednim in nediskriminatornim zbiranjem ponudb, kjer se bodo upravičenci potegovali za najnižji znesek spodbude, potrebne za izvedbo posameznega projekta. Prvi razpis za projekte bo stekel leta 2022. Za koriščenje sredstev iz sklada RRF je treba gradnjo ali preureditev obratov za proizvodnjo biometana zaključiti do 30. junija 2026.

Ocena Komisije

Komisija je shemo ocenila v skladu s pravili EU o državni pomoči, zlasti v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki državam EU omogoča, da podprejo razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki so predmet določenih pogojev, ter Smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za letov 2022.

Komisija je ugotovila naslednje:

• Shema omogoča razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti, zlasti proizvodnjo trajnostnega biometana.
• Pomoč ima „spodbujevalni učinek“, saj upravičenci brez javne podpore ne bi izvedli naložb v proizvodnjo trajnostnega biometana v enakem obsegu.
• Ukrep ima omejen vpliv na konkurenco in trgovino v EU. Zlasti je potrebno in primerno zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv ter pospešiti zeleni prehod. Poleg tega je ukrep sorazmeren, vsak negativen učinek na konkurenco in trgovino v EU pa bo omejen glede na velikost projektov, zneske pomoči in značilnosti sektorja. Vzpostavljeni bodo tudi potrebni zaščitni ukrepi, ki pomoč omejujejo na najmanjšo možno raven, vključno s postopkom konkurenčnega zbiranja ponudb za dodelitev pomoči in mehanizmom za vračilo sredstev v primeru zvišanja tržnih cen.

Na tej podlagi je Komisija odobrila ukrep v skladu s pravili EU o državni pomoči.

Ozadje

Vse naložbe in reforme, ki vključujejo državno pomoč – tudi tiste, ki so vključene v nacionalne načrte za odpornost in okrevanje –, predstavljene v okviru RRF, je treba priglasiti Komisiji v predhodno odobritev, razen če so zajete v enem od pravil o skupinski izjemi državne pomoči.

Komisija prednostno ocenjuje ukrepe, ki vključujejo državno pomoč, vsebovane v nacionalnih načrtih za oživitev gospodarstva, predstavljenih v okviru RRF, in je zagotovila smernice in podporo državam članicam v pripravljalnih fazah nacionalnih načrtov, da bi olajšala hitro uvedbo RRF. Hkrati Komisija v svoji odločitvi zagotavlja, da so upoštevana veljavna pravila o državni pomoči, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu, ter zagotavlja, da se sredstva RRF uporabljajo na način, ki omejuje izkrivljanje konkurence in ne izriva zasebnih vlagateljev.

Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 zagotavljajo usmeritve o tem, kako bo Komisija ocenila združljivost varstva okolja, vključno z varstvom podnebja, in o ukrepih pomoči za energijo, za katere velja obveznost priglasitve v skladu s členom 107(3)(c) PDEU. Nove smernice, ki so veljavne od januarja 2022, ustvarjajo prilagodljiv in namenu primeren okvir za pomoč državam članicam pri zagotavljanju potrebne podpore pri doseganju ciljev Zelenega dogovora na ciljno usmerjen in stroškovno učinkovit način. Pravila vključujejo uskladitev s pomembnimi cilji EU, določenimi v Evropskem zelenem dogovoru, in z drugimi nedavnimi zakonodajnimi spremembami na področju energije in okolja, ter bodo povečala pomen varstva podnebja.

Vir: Evropska komisija