Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.
V javnosti se zanj uporabljajo različni izrazi:
Vsi izrazi pa pomenijo isto tehnologijo.
Starejši klasični kotli so manj energetsko učinkoviti, saj se del energije v obliki vodne pare izgubi preko dimnika. Temperatura dimnih plinov pri klasičnih kotlih je približno 160 °C.
Kondenzacijski kotli pa z dodatnim prenosnikom toplote zagotovljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Posledično imajo dimni plini pri kondenzacijskem kotlu nižjo temperaturo, in sicer približno 40 °C.
Kondenzacijski kotli tako izkoriščajo tudi toploto, ki se nahaja v dimnih plinih v obliko vodne pare in se v običajnih kotlih izpusti skozi dimnik, in jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji.
Starejši kotli imajo normirani izkoristek 72 %. Nekoliko boljši so nizkotemperaturni kotli, ki lahko uporabljajo različna goriva: kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin in lesno biomaso.
Nekondenzacijski (klasični) kotli običajno zajemajo zrak iz notranjosti prostora. Kondenzacijski kotel pa zajema zrak neposredno od zunaj. Ker za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna, niti ga ne predvideva zakonodaja.
Plinski kondenzacijski kotli so zanesljivi, preizkušeni in zavzamejo malo prostora. Primerni so tako za novogradnje kot obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem.
Plinski kotli omogočajo brezskrbno ogrevanje v vseh vremenskih pogojih. Toplotna moč plinskih kotlov se ne zniža z zunanjimi temperaturami, kar pomeni, da vas tudi v ekstremni zimi ne bo zeblo. Zaradi tega so plinski kotli primerni tudi za vgradnjo v starejše stavbe z radiatorskim ogrevanjem, kjer sta potrebna večja toplotna moč in višji temperaturni režim.
Udobje kondenzacijskega kotla na zemeljski plin uporabniki občutijo ne samo pri ogrevanju, ampak tudi pri pripravi tople sanitarne vode. Pri tem je še posebej pomembno, da grelnik zagotovi zadostno količino vode, da je temperatura v grelniku visoka in izgub čim manj. Zmogljivost plinskih kotlov za zagotavljanje zadostne količine toplote za ogrevanje in sanitarno vodo ni nikoli pod vprašajem. Oskrba je nemotena, konstantna in zadostna. Tako vsakič, ko odprete pipo ali stopite pod prho, priteče dovolj vode z ustrezno temperaturo.
Sestava zemeljskega plina in biometana je praktično enaka. Zaradi tega kotli na zemeljski plin lahko uporabljajo tudi biometan, ki se v tujini že dodaja v plinovodno omrežje. Zelo kmalu se bo v plinovodno omrežje dodajal tudi v Sloveniji. Ker sta plina po sestavi praktično enaka, bo razlika med plinoma za odjemalce neopazna.
Nekateri plinski kotli na trgu lahko uporabljajo tudi mešanico vodika in zemeljskega plina. V bližnji prihodnosti pričakujemo, da bodo na trg vstopili plinski kondenzacijski kotli, ki delujejo izključno na vodik. Prihodnost ogrevanja bo nedvomno povezana z vodikom. Temu smo priča že danes, ko je mogoče dodajati zemeljskemu plinu do 20 odstotkov vodika in s tem občutno zmanjšati izpuste CO2.
Če je vaš dom že opremljen s priključkom za plin, potrebujete le še notranjo plinsko napeljavo s plinskim kondenzacijskim kotlom (kako pridete do plinskega priključka si oglejte tukaj).
Plinski kotli so majhni in kompaktne izvedbe. Zaradi tega je ugodna tudi cena plinskih kondenzacijskih kotlov. Cena izvedbe ogrevanja s plinskim kondenzacijskim kotlom, izvedenega »na ključ«, znaša od 3.500 – 4.000 EUR dalje. V oceno stroška je zajeta celotna notranja plinska napeljava vključno s plinskim kotlom in dovodom zraka in odvodom dimnih plinov.
Če ste za ogrevanje do zdaj uporabljali zastarel kotel na kurilno olje, boste s preprostim izračunom letnih stroškov za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode hitro ugotovili, da se vam investicija lahko povrne že v dveh letih. Vgradnja ogrevalnih sistemov s plinskim kondenzacijskim kotlom v zadnjih letih zato narašča.