Plini niso ovira na poti zelenega prehoda
Plini niso ovira na poti zelenega prehoda

Obnovljivi plini

Prihodnost je v obnovljivih plinih

V Sloveniji ima enota transportirane energije (1 KWh) po plinovodnem omrežju med daljinskimi sistemi (električno omrežje in daljinsko ogrevanje) najnižji ogljični odtis. Prehod na zemeljski plin je v marsikaterem naselju bistveno izboljšal kakovost zraka.   

Plinovodno omrežje je največje infrastrukturno omrežje za prenos energije v Evropi. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in injiciranje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več, med njimi so najpomembnejši viški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter lesna in ne lesna biomasa. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu: glavna sestavina omenjenih plinov je namreč metan. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne spremeni nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir.

Biometan

Biometan lahko pridobimo skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika: vse vrste gnojevke, poljedelskih odpadkov, gospodinjskih odpadkov, ostankov hrane, odpadkov živilsko predelovalne industrije, klavniških odpadkov ter ostankov košnje,  obrezovanja zelenih rastlin razen lesa in olesenelih delov rastlin, energetskih rastlin (koruzna silaža, repa, krompir etc). Primerne so vse organske biološke snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov. Ko bomo v Sloveniji dodajali biometan v plinovodno omrežje se bo ta plin seveda označeval kot slovenski plin in na ta način se bo seveda povečala samooskrba s plinom in zmanjšala uvozna odvisnost.

Biometan je obnovljiv vir energije. Kot vir za biometan se navadno uporabljajo razni odpadki, ki jih drugje ne bi morali uporabiti. Tak primer so na primer gospodinjski odpadki s katerim lahko proizvedemo biometan, ki ga nato porabimo za potrebe ogrevanja ali pogon vozil. Takšna pretvorba predstavlja zapiranje lokalnega kroga predelave odpadkov s pretvorbo v zeleno energijo.

Tudi v Sloveniji se bo zemeljski plin postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini.

Sezonsko shranjevanje plinov obnovljivega izvora

Splošno znano je, da je (daljše) shranjevanje obnovljive energije eden izmed največjih izzivov zelenega prehoda.

Največje pomankanje energije je v zimskem obdobju, ko se poraba zaradi potreb ogrevanja poveča in ker je proizvodnja večine obnovljivih virov v tem letnem času nižja kot v drugih letnih obdobjih.

Proizvodnja biometana enakomerno poteka prek celega leta in sicer neodvisno od vremenskih razmer. Biometan pa je možno tudi zelo enostavno shranjevati v skladiščih plina.

Zaradi tega biometan ne obravnavamo samo kot obnovljiv vir energije, ampak ga lahko obravnavamo tudi kot »sezonska baterija« in zaradi tega je njegova vrednost še večja.

Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša biometan, pričakujemo, da bo tudi Slovenija končno uvedla ustrezno spodbujevalno okolje na njegov razvoj. Tega žal danes država še ni zagotovila.

Priklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.