Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji praznuje 40. obletnico

Ljubljana, 19. december 2018 – Letos mineva 40 let, odkar je po domačih ceveh distribucijskega sistema prvič pritekel zemeljski plin.

Začetki uporabe plina v Sloveniji segajo v leto 1861, ko smo v Ljubljani dobili prvo plinarno, namenjeno razsvetljavi trgovin, hiš in mestnih ulic. Do leta 1978 smo uporabljali mestni plin, takrat proizveden iz utekočinjenega naftnega plina, pred tem pa iz suhega lesa in premoga. Distribucija mestnega plina je potekala v Ljubljani, Mariboru in Celju. »Po izgradnji magistralnega plinovoda je zemeljski plin postopoma nadomestil mestni plin, in sicer deloma leta 1978 v Ljubljani in Mariboru, v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa še v Celju. V Ljubljani so z zemeljskim plinom najprej oskrbeli Koseze, Dravlje in Vič, kasneje pa še preostala območja. Uvajanje zemeljskega plina je potekalo postopoma, ne glede na to pa leto 1978 štejemo za začetek distribucije oziroma široke potrošnje zemeljskega plina v Sloveniji,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Zamenjava mestnega plina z zemeljskim je trajala do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj so na določenih območjih zamenjali tudi plinovodno omrežje. Danes je plinovodno omrežje zemeljskega plina prisotno v 81 občinah, skupna dolžina distribucijskega sistema pa presega 4.700 km. »Danes je plinovodno omrežje večinoma zgrajeno iz polietilena z več kot 50-letno življenjsko dobo, poprej pa sta bila osnovna gradnika PVC in jeklo,« dodaja Odar.

Povečevanje odjema in širitev mreže uporabnikov
Skupno število odjemalcev zemeljskega plina presega 133 tisoč, med njimi pa je več kot 119 tisoč gospodinjskih uporabnikov. Od vpeljave zemeljskega plina do danes se je odjem tega energenta vseskozi povečeval oziroma je zaradi različno mrzlih zim malenkostno nihal. Leta 2017 je zemeljski plin po deležu porabe prehitel kurilno olje in bil za lesnimi gorivi drugi najpomembnejši energent za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji.1 Odjem zemeljskega plina je preteklo leto dosegel najvišjo vrednost doslej, in sicer 3.535 GWh.

Visoko zanesljivo in kakovostno delovanje
Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji že 40 let ostaja visoko zanesljiva. Visoko zanesljiva so tudi plinovodna omrežja, ki brez težav zadostijo največjim potrebam po zemeljskem plinu. Največjo urno porabo oziroma moč odjema zemeljskega plina smo izmerili 28. februarja letos, in sicer v višini 1.658 MW. Podatek velja za vse odjemalce, takrat priključene na distribucijsko omrežje. Za primerjavo: moč bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je 600 MW.

Danes večino zemeljskega plina porabimo za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehnologijo. Manjši delež ga porabimo v kogeneracijah za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter v prometu (stisnjeni zemeljski plin ali CNG). V prihodnje je za kogeneracijo in promet predviden povečan odjem zemeljskega plina, v plinovodno omrežje pa bomo predvidoma po letu 2030 postopoma dodajali obnovljiv metan. Skupaj z učinkovitimi plinskimi tehnologijami (plinska toplotna črpalka, kogeneracije, CNG itd.) bodo plinovodna omrežja tudi v bodoče eden najpomembnejših načinov oskrbe z energijo.
 

40 let distribucije zemeljskega plina v Sloveniji (infografika) >>

Dodatno gradivo (.zip, 8.1 MB)
 


1 SURS. 2018.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.