ZEMELJSKI PLIN JE V NEMČIJI PREVLADUJOČ ENERGENT
Dejstva in številke pričajo o tem, da je v Nemčiji ključen energent v gospodarstvu in pri energetski oskrbi gospodinjstev zemeljski plin.
Nemško združenje za energijo in vodo BDEW (Bundesverband der Energie und Wasserwirtschaft e.V.), v katerega je vključenih 1889 podjetij za energetsko in vodno oskrbo, je pripravilo raziskavo uporabe zemeljskega plina v Nemčiji.
Oskrba z zemeljskim plinom je v Nemčiji močna gospodarska panoga
V Nemčiji na področju oskrbe z zemeljskim plinom deluje 1200 podjetij, ki zaposlujejo okrog 35.685 ljudi. Iz prodaje zemeljskega plina končnim uporabnikom ta podjetja na leto ustvarijo približno 32 milijard EUR prihodkov od prodaje končnim uporabnikom.
V Nemčiji se z zemeljskim plinom ogreva 20,3 milijona gospodinjstev oziroma kar 50 % vseh stanovanjskih enot. Celotna letna poraba zemeljskega plina znaša 854 TWh, za učinkovito oskrbo z zemeljskim plinom pa skrbi 511.000 kilometrov plinskega omrežja.
Struktura porabe zemeljskega plina v letih 2005 in 2015
Največji porabnik zemeljskega plina v Nemčiji je industrija, ki porabi 42 % (Slika 1) celotne porabe zemeljskega plina. 30 % se ga porabi v gospodinjstvih, 15 % pa v storitvenih in trgovskih dejavnostih. Elektrarne na zemeljski plin porabijo 10 % in daljinsko ogrevanje 3 % celoletne količine zemeljskega plina.
zemeljskega plina v Nemčiji
Uporaba zemeljskega plina po porabniških skupinah v letih 2005 in 2015*
Večina gospodinjstev uporablja zemeljski plin
Raziskava je pokazala, da je v letu 2015 50,3 % oziroma 142.641 novogradenj izbralo zemeljski plin kot energent za ogrevanje. Drugi najpogostejši način ogrevanja je daljinsko ogrevanje, ki oskrbuje 20,8 % stanovanj, sledijo pa toplotne črpalke, ki so vgrajene v 20,7 % novogradenj. To kaže, da je zemeljski plin ekonomsko ugoden energent, ki hkrati zadosti vsem strogim okoljskim prepisom za novogradnje.
Raziskava je tudi pokazala, da se skoraj 50 % obstoječih stanovanjskih enot v Nemčiji energetsko oskrbuje z zemeljskim plinom. To pomeni, da 20,6 milijonov obstoječih stanovanjskih enot uporablja zemeljski plin. Zemeljskemu plinu po odstotkih sledita ogrevanje s kurilnim olje s 26,5 % in daljinsko ogrevanje s 13,6 %. S toplotnimi črpalkami se ogreva 1,7 % vseh stanovanj, elektriko pa uporablja 2,8 % stanovanj.
Nove in obstoječe stanovanjske enote v 2015
Podobna zgodba je pri novogradnjah. Skoraj polovica novogradenj izbere zemeljski plin, sledijo mu toplotne črpalke in ostali ogrevalni sistemi.
51 podzemnih skladišč zemeljskega plina
Nemčija ima 51 podzemnih skladišč zemeljskega plina, ki se nahajajo na 40-ih lokacijah (Slika 3). Skladišča lahko hranijo do 24 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar ustreza 30 % celotne porabe zemeljskega plina v letu 2015. Nemčija ima tako v Evropi največje skladiščne kapacitete tega dragocenega energenta, ki se bodo v prihodnosti še povečale.
Povečanje deleža učinkovitih ogrevalnih sistemov
Največ nizkotemperaturnih kotlov na zemeljski plin je bilo prodanih leta 2005. Do leta 2015 je nato delež kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin strmo naraščal. Leta 2015 je tako delež kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin znašal že 62 % vseh prodanih ogrevalnih sistemov. Skupaj z nizkotemperaturnimi kotli je delež plinskih kotlov znašal 77 % vseh prodanih ogrevalnih sistemov.
Najbolj je upadla prodaja nizkotemperaturnih kotlov na olje, in sicer s 22 % leta 2005 na
3 % leta 2015. Pri uporabi toplotnih črpalk zadnja tri leta ostaja skoraj enak odstotek, ki se giblje v višini med 8 do 9 %.
Raziskava, ki jo je v letu 2016 objavila nemška BDEW, kaže na velik delež ogrevalnih sistemov na zemeljski plin in hkrati na izrazit trend porasta le-teh v zadnjih letih. Delež ogrevalnih sistemov na zemeljski plin se v Nemčiji kljub visokemu deležu še povečuje. Gre namreč za enega izmed najcenejših načinov za dodatno zniževanje CO2 emisij v zraku.
V Nemčiji bo zemeljski plin še naprej imel pomembno vlogo, saj se plinska infrastruktura povečuje. Tako namerava Nemčija v prihodnje zgraditi dodatna skladišča zemeljskega plina, že danes pa v plinovodno omrežje dodaja obnovljiv plin. Slednje namerava še povečati, poleg tega pa bo v omrežje vključila tudi preostala obnovljiva goriva. V teku so že pilotni projekti dodajanja vodika v plinsko infrastrukturo.
Trend pretekle in prihodnje porabe zemeljskega plina gre zagotovo pripisati njegovi okoljski sprejemljivosti, saj je zemeljski plin ključni energent v boju za zniževanje ogljičnega odtisa. Prav tako je to energent, ki je z vidika investicij v infrastrukturo, vlaganja in stroškov porabe cenovno izjemno ugoden in dostopen.
Uporaba zemeljskega plina v Sloveniji
V Sloveniji največ, kar 57 % gospodinjstev za ogrevanje še vedno uporablja lesna goriva (Slika 5), z zemeljskim plinom pa se je v letu 2015 ogrevalo dobrih 10 % gospodinjstev.
Za kuhanje zemeljski plin v Sloveniji uporablja skoraj 17 % gospodinjstev. V Sloveniji imamo 5.700 km vsega plinovodnega sistema.
Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša uporaba zemeljskega plina, je ta v Sloveniji še vedno relativno slabo izkoriščen. Medtem je uporaba zemeljskega plina za ogrevanje precej bolj priljubljena v deželah EU27, saj se s tem energentom ogreva kar 46 % zgradb, na lesna goriva in premog pa zgolj 3 % (po podatkih za leto 2014).
