Uporaba zemeljskega<br> plina v Nemčiji
Zemeljski plin v Nemčiji
ključen energent v gospodarstvu
kot pri energetski oskrbi gospodinjstev.
Uporaba zemeljskega
plina v Nemčiji

ZEMELJSKI PLIN JE V NEMČIJI PREVLADUJOČ ENERGENT

Dejstva in številke pričajo o tem, da je v Nemčiji ključen energent v gospodarstvu in pri energetski oskrbi gospodinjstev zemeljski plin.

Nemško združenje za energijo in vodo BDEW (Bundesverband der Energie und Wasserwirtschaft e.V.), v katerega je vključenih 1889 podjetij za energetsko in vodno oskrbo, je pripravilo raziskavo uporabe zemeljskega plina v Nemčiji.

Oskrba z zemeljskim plinom je v Nemčiji močna gospodarska panoga

V Nemčiji na področju oskrbe z zemeljskim plinom deluje 1200 podjetij, ki zaposlujejo okrog 35.685 ljudi. Iz prodaje zemeljskega plina končnim uporabnikom ta podjetja na leto ustvarijo približno 32 milijard EUR prihodkov od prodaje končnim uporabnikom.

V Nemčiji se z zemeljskim plinom ogreva 20,3 milijona gospodinjstev oziroma kar 50 % vseh stanovanjskih enot. Celotna letna poraba zemeljskega plina znaša 854 TWh, za učinkovito oskrbo z zemeljskim plinom pa skrbi 511.000 kilometrov plinskega omrežja.

Struktura porabe zemeljskega plina v letih 2005 in 2015

Največji porabnik zemeljskega plina v Nemčiji je industrija, ki porabi 42 % (Slika 1) celotne porabe zemeljskega plina. 30 % se ga porabi v gospodinjstvih, 15 % pa v storitvenih in trgovskih dejavnostih. Elektrarne na zemeljski plin porabijo 10 % in daljinsko ogrevanje 3 % celoletne količine zemeljskega plina.

Slika 1: Industrija in gospodinjstva sta največji porabnik
zemeljskega plina v Nemčiji

Uporaba zemeljskega plina po porabniških skupinah v letih 2005 in 2015*
2005 981,4 TWh
2015* 854,0 TWh
Industrija
Gospodinjstva
Storitve in trgovske dejavnosti
Elektrarne na zemeljski plin
Daljinsko ogrevanje
*predhodni
Vir: Raziskava BDEW Gas market (2016)

Večina gospodinjstev uporablja zemeljski plin

Raziskava je pokazala, da je v letu 2015 50,3 % oziroma 142.641 novogradenj izbralo zemeljski plin kot energent za ogrevanje. Drugi najpogostejši način ogrevanja je daljinsko ogrevanje, ki oskrbuje 20,8 % stanovanj, sledijo pa toplotne črpalke, ki so vgrajene v 20,7 % novogradenj. To kaže, da je zemeljski plin ekonomsko ugoden energent, ki hkrati zadosti vsem strogim okoljskim prepisom za novogradnje.

Raziskava je tudi pokazala, da se skoraj 50 % obstoječih stanovanjskih enot v Nemčiji energetsko oskrbuje z zemeljskim plinom. To pomeni, da 20,6 milijonov obstoječih stanovanjskih enot uporablja zemeljski plin. Zemeljskemu plinu po odstotkih sledita ogrevanje s kurilnim olje s 26,5 % in daljinsko ogrevanje s 13,6 %. S toplotnimi črpalkami se ogreva 1,7 % vseh stanovanj, elektriko pa uporablja 2,8 % stanovanj.

Slika 2: Skoraj polovica obstoječih in novih stanovanjskih enot se v Nemčiji ogreva na zemeljski plin
Nove in obstoječe stanovanjske enote v 2015
Število novih stanovanjskih objektov v
2015: 285.282
Število obstoječih stanovanjskih objektov v
2015: 41,3 Mio.
Zemeljski plin
Daljinsko ogrevanje
Kurilno olje
Trdna goriva
Toplotne črpalke

Les, lesni peleti
Elektrika
Drugo*
Vir: Raziskava BDEW Gas market (2016)
*premog, pasivne energijske hiše, solarni sistemi, bioplin, drugi plini

Podobna zgodba je pri novogradnjah. Skoraj polovica novogradenj izbere zemeljski plin, sledijo mu toplotne črpalke in ostali ogrevalni sistemi.

51 podzemnih skladišč zemeljskega plina

Nemčija ima 51 podzemnih skladišč zemeljskega plina, ki se nahajajo na 40-ih lokacijah (Slika 3). Skladišča lahko hranijo do 24 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar ustreza 30 % celotne porabe zemeljskega plina v letu 2015. Nemčija ima tako v Evropi največje skladiščne kapacitete tega dragocenega energenta, ki se bodo v prihodnosti še povečale.

Slika 3: Skladišča zemeljskega plina v Nemčiji
Vir: Raziskava BDEW Gas market (2016)

Povečanje deleža učinkovitih ogrevalnih sistemov

Največ nizkotemperaturnih kotlov na zemeljski plin je bilo prodanih leta 2005. Do leta 2015 je nato delež kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin strmo naraščal. Leta 2015 je tako delež kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin znašal že 62 % vseh prodanih ogrevalnih sistemov. Skupaj z nizkotemperaturnimi kotli je delež plinskih kotlov znašal 77 % vseh prodanih ogrevalnih sistemov.

Najbolj je upadla prodaja nizkotemperaturnih kotlov na olje, in sicer s 22 % leta 2005 na
3 % leta 2015. Pri uporabi toplotnih črpalk zadnja tri leta ostaja skoraj enak odstotek, ki se giblje v višini med 8 do 9 %.

Slika 4: Prodaja ogrevalnih sistemov po tehnologijah v obdobju med leti 2005 in 2015
735.000
762.000
550.000
618.500
638.000
612.500
629.000
650.500
686.500
681.000
710.000
Prodaja ogrevalnih sistemov po tehnologijah v obdobju med leti 2005 in 2015
Kondenzacijski kotel na zemeljski plin
Nizkotemperaturni kotel na zemeljski plin
Kondenzacijski kotel na kurilno olje
Nizkotemperaturni kotel na kurilno olje
Toplotna črpalka
Biomasa
Vir: Raziskava BDEW Gas market (2016)

Raziskava, ki jo je v letu 2016 objavila nemška BDEW, kaže na velik delež ogrevalnih sistemov na zemeljski plin in hkrati na izrazit trend porasta le-teh v zadnjih letih. Delež ogrevalnih sistemov na zemeljski plin se v Nemčiji kljub visokemu deležu še povečuje. Gre namreč za enega izmed najcenejših načinov za dodatno zniževanje CO2 emisij v zraku.

V Nemčiji bo zemeljski plin še naprej imel pomembno vlogo, saj se plinska infrastruktura povečuje. Tako namerava Nemčija v prihodnje zgraditi dodatna skladišča zemeljskega plina, že danes pa v plinovodno omrežje dodaja obnovljiv plin. Slednje namerava še povečati, poleg tega pa bo v omrežje vključila tudi preostala obnovljiva goriva. V teku so že pilotni projekti dodajanja vodika v plinsko infrastrukturo.

Trend pretekle in prihodnje porabe zemeljskega plina gre zagotovo pripisati njegovi okoljski sprejemljivosti, saj je zemeljski plin ključni energent v boju za zniževanje ogljičnega odtisa. Prav tako je to energent, ki je z vidika investicij v infrastrukturo, vlaganja in stroškov porabe cenovno izjemno ugoden in dostopen.

Uporaba zemeljskega plina v Sloveniji

Slika 5: Končna poraba energije za namen ogrevanja v Sloveniji v letu 2015, po vrsti vira
Načini ogrevanja gospodinjstev v Sloveniji
Lesna goriva
Ekstra lahko kurilno olje
Zemeljski plin
Daljinska toplota
Električna energija
Geotermalna energija
Utekočinjeni naftni plin
Sončna energija
Premog
Vir: SURS, 2015.

V Sloveniji največ, kar 57 % gospodinjstev za ogrevanje še vedno uporablja lesna goriva (Slika 5), z zemeljskim plinom pa se je v letu 2015 ogrevalo dobrih 10 % gospodinjstev.

Za kuhanje zemeljski plin v Sloveniji uporablja skoraj 17 % gospodinjstev. V Sloveniji imamo 5.700 km vsega plinovodnega sistema.

Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša uporaba zemeljskega plina, je ta v Sloveniji še vedno relativno slabo izkoriščen. Medtem je uporaba zemeljskega plina za ogrevanje precej bolj priljubljena v deželah EU27, saj se s tem energentom ogreva kar 46 % zgradb, na lesna goriva in premog pa zgolj 3 % (po podatkih za leto 2014).

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.