V 82 občinah po Sloveniji, kjer imajo gospodinjstva možnost priklopa na zemeljski plin, je uporaba zemeljskega plina za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode najbolj ekonomična odločitev.

Investicija v vgradnjo plinskega kondenzacijskega kotla je namreč najugodnejša in se najhitreje povrne. Vsak dan, ko odjemalec kurilnega olja odlaša s prehodom na ZP, zapravlja svoj denar.

Cene zemeljskega plina so se v zadnjih letih občutno znižale. Tako lahko gospodinjstvo danes eno kWh zemeljskega plina kupi že za 5,5 centov ali manj z vsemi davki in dajatvami vred. Prav nizka cena je eden glavnih razlogov, zakaj število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto narašča. Teh je danes že več kot 133.460.

Poleg visokih prihrankov, ki jih zagotavlja uporaba zemeljskega plina, je za odjemalce priročno tudi to, da je prehod na ta energent hiter in enostaven. Prav tako je kotel z visokim izkoristkom na zemeljski plin varen, zanesljiv in preizkušen. Plinski kotel je najpogostejša ogrevalna naprava v Evropi, mednarodna agencija za energijo pa ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov, ki bo prevzel osrednjo vlogo pri izpolnjevanju energetskih potreb.

Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom. V primeru menjave kotla na olje s kotlom z visokim izkoristkom na zemeljski plin se CO₂ emisije znižajo za kar 50 %. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO₂ itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi. Prav zato se zemeljski plin uvršča med manj ogljična goriva. Poleg tega prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh. Le-te so skrite pod zemeljsko površino in zato ne obremenjujejo naravnega okolja.