Zemeljski plin

Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal, zato se uvršča med okoljsko najprimernejše energente. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo. Veliko število ponudnikov zemeljskega plina poleg tega pomeni zagotovilo za ugodno ceno.

Nižja cena

Stroški ogrevanja so sestavljeni iz:

• izdatkov za začetno investicijo (vgradnja ogrevalne naprave)

Izdatki za plinske naprave so nižji od izdatkov za druge ogrevalne naprave. V stanovanjski hiši z že izgrajenim priključkom stane vgradnja »kondenzacijske peči na ključ« od 3.000 evrov, kar je najmanj med vsemi ogrevalnimi sistemi na trgu. Investicija se povrne od dveh let naprej.

• rednih mesečnih stroškov za porabljeno količino energenta

Stroški ogrevanja se po namestitvi plinske naprave lahko zmanjšajo do 70 odstotkov zaradi nižje cene in manjše porabe energenta. Porabo zemeljskega plina uporabniki plačujejo za nazaj in po obrokih.

• vzdrževalnih stroškov

Plinske tehnologije izdelujejo ugledni proizvajalci v velikih serijah. Naprave so dobro preizkušene in zato izredno zanesljive. Zaradi tega so vzdrževalni stroški nizki, naprave pa imajo dolgo življenjsko dobo.

Preberite si več o gibanju cen zemeljskega plina in primerjavi cen energentov.

Udobje

Zemeljski plin je praktičen in vsestranski, saj omogoča celostno energetsko oskrbo doma:

• ogrevanje in hlajenje,
• pripravo tople sanitarne vode,
• kuhanje,
• proizvodnjo električne energije.

Plinska peč zavzema malo prostora in je lahko nameščena v kleti, pritličju ali v mansardi. Z namestitvijo v mansardi lahko privarčujete pri namestitvi dimniške tuljave. Pri zemeljskem plinu ne potrebujete rezervoarja za shranjevanje goriva, kar vam omogoča dodaten prihranek prostora.

Zemeljskega plina lahko vedno dobite, kolikor ga potrebujete. Pri dobaviteljih lahko izbirate plačevanje po tekoči mesečni porabi ali po vnaprej določenih fiksnih zneskih, kar omogoča še natančnejše načrtovanje stroškov za energetsko oskrbo doma.

Varovanje okolja

Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NO_x, SO₂ itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in biomasi. Zato se ZP uvršča med nizkoogljična goriva.

Prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljsko površino in ne obremenjujejo naravnega okolja.

Kurilnost

Zgornja kurilnost (»kalorična vrednost«, mednarodna oznaka Hs) zemeljskega plina je vsa toplota, ki se sprosti pri zgorevanju.

Povprečna vrednost zgornje kurilnosti zemeljskega plina je 11,355 kWh/Nm³ (Povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017).

Podano pri referenčnem tlaku 1,01325 bara, referenčni temperaturi zgorevanja 25 °C in referenčni temperaturi zemeljskega plina 0 °C.

Tehnologije uporabe

Tehnologija uporabe zemeljskega plina se razvija hitro. Kondenzacijska peč je že uveljavljena tehnologija, ki se še izpopolnjuje. Postopno se uveljavljajo še učinkovitejše tehnologije, kot so soproizvodnja toplotne in električne energije, gorivne celice in plinske toplotne črpalke. Številni uporabniki se odločajo za souporabo zemeljskega plina in sprejemnikov sončne energije, ki omogoča, da s sončno energijo še dodatno optimiziramo porabo energije za toplotno oskrbo doma v vseh letnih časih.

V prometu imata svetlo prihodnost stisnjen ZP (CNG) in utekočinjen zemeljski plin (LNG). Na evropskih cestah je zdaj že več kot dva milijona vozil na stisnjen ZP.