Zemeljski plin
Čisto ugodna energija.
Zemeljski plin

Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom

Približno eno četrtino vse porabljene energije v Evropski uniji zagotavlja zemeljski plin.

Evropska unija obravnava zemeljski plin kot bistveni element njene oskrbe z energijo, zato zanesljivi oskrbi s plinom posveča veliko pozornosti. Leta 2017 je s tem namenom sprejela Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom.

Cilj evropske Uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti je zagotoviti, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru motenj v oskrbi s plinom. Te cilje je treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi in brez izkrivljanja trgov plina.

Vsaka država Evropske unije mora v skladu z evropsko Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom pripraviti Načrt za izredne ukrepe, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje vpliva motenj v oskrbi s plinom.

Načrt za izredne razmere Republike Slovenije

Ukrepi iz Načrta za izredne razmere smejo odjemalce prizadeti le v najmanjši možni meri. Cilj ukrepov je, da se prioritetno zagotovi plin za zaščitene odjemalce za katere ga ne sme nikoli zmanjkati.

Med zaščitene odjemalce spadajo:

  • Vsa gospodinjstva in skupni gospodinjski odjemalci;
  • Vrtci, osnovne šole in zdravstveni domovi;
  • Distributerji toplote za daljinsko ogrevanje v napravah, ki ne morejo preiti na drugo gorivo ali vir toplote kot plin, v obsegu, kolikor dobavljajo toploto gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim ali javnoupravnim službam;
  • Osnovne socialne službe, ki niso izobraževalne ali javnoupravne službe.

Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.

Za zaščitene odjemalce (gospodinjstva) se porabi le 19 % vsega plina v Sloveniji.

Agencija za energijo letno ugotavlja porabo plina, ki ga porabijo zaščiteni odjemalci in vsi odjemalci plina v Sloveniji.


Poraba zaščitenih odjemalcev v letu 2021 po različnih kategorijah je znašala:

Zaščiteni odjemalci

Ocenjena letna poraba plina (MWh)

Gospodinjski odjemalci plina

1.527.618

Distributerji toplote

319.376

Drugi zaščiteni odjemalci

103.707

Skupaj zaščiteni odjemalci

1.950.701

Tabela 1: Poraba zaščitenih odjemalcev v letu 2021 po različnih kategorijah.


Poraba vseh odjemalcev v Sloveniji je v letu 2021 znašala 10.163.000 MWh:

Odjemalci

Ocenjena letna poraba plina (MWh)

Delež količin (%)

Vsi odjemalci plina

10.163.000

100,0

Odjemalci plina brez zaščitenih odjemalcev

8.212.299

80,8

Zaščiteni odjemalci

1.950.701

19,2

Tabela 2: Poraba plina in količinski delež zaščitenih odjemalcev glede na celotno porabo plina v letu 2020.


Tabela 2 kaže, da je bil v Sloveniji delež zaščitenih odjemalcev v letu 2021 19 %, kar pomeni, da se večina plina v Sloveniji porabi v industriji, komercialni in poslovni rabi.

Zemeljski plin je treba prioritetno nameniti zaščitenim odjemalcem (gospodinjstva).

Prikaži več Prikaži manj

Plin za zaščitene odjemalce mora bit vedno na voljo. Če bi bilo potrebno, bi drugi odjemalci (industrija, proizvajalci električne energije, ….) znižali svojo porabo, da bo zadosti plina za zaščietne odjemalce. To določa Načrt za izredne razmere, ki predvideva tristopenjsko ukrepanje.

Za zaščitene odjemalce (gospodinjstva, ..) se porabi le 19 % vsega plina v Sloveniji, večina ga porabi industrija.

24ur.com
Kumer: V Sloveniji pozimi ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom
Preberite več

Skladišča plina

Skladišča zemeljskega plina imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom.
1.111 TWh
Celotna zmogljivost skladišč v Evropski uniji
Celotna zmogljivost skladišč v Evropski uniji je 1.111 TWh, kar je 115 kratnik slovenske letne porabe plina.

V letošnjem letu višje zahteve za napolnjenost skladišč plina

Svet Evropske unije je konec junija 2022 sprejel uredbo, ki določa, da morajo biti podzemna skladišča plina na ozemlju držav članic pred začetkom zime 2022/2023 napolnjena do najmanj 80 % njihovih zmogljivosti, pred začetkom naslednjih zimskih obdobij (2023/2024, 2024/2025, …) pa do najmanj 90 %.

CILJ do novembra 2023: 90 %

Na podlagi pogajanj, ki so potekala manj kot dva meseca, ima Unija zdaj na voljo instrument, ki od vseh držav članic zahteva, da zimsko obdobje pričakajo z zadostno zalogo plina, in ki olajšuje delitev med državami. Pozdravljam to zelo operativno uredbo, ki v trenutnem mednarodnem kontekstu omogoča krepitev evropske energetske odpornosti in konkretne solidarnosti med državami članicami.

Agnès Pannier-Runacher,
Agnès Pannier-Runacher, ministrica za energetski prehod

Skladišča se navadno polnijo v poletnih mesecih, pozimi pa se iz njih črpajo potrebne količine plina.

Skladišča plina so rekordno polna za ta letni čas Napolnjenost skladišč v letih 2021, 2022, 2023 in 2024.

Vir: AGSI
Zadnje ažuriranje podatkov: 8. 11. 2024

Trenutna zasedenost skladišč plina

PRAZNO POLNO 0 % 1 0 % 2 0 % 3 0 % 4 0 % 5 0 % 6 0 % 7 0 % 8 0 % 9 0 % 1 0 0 %
93,78 % skladišč plina v EU je napolnjenih.
Podatek na dan 8. 11. 2024

VIRI PLINA

V Evropi vedno več utekočinjenega zemeljskega plina

Struktura virov pritoka plina v Evropo se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila. Evropska unija je bistveno znižala odvisnost pritokov plina iz Rusije, ki jih je uspešno nadomestila s pritoki plina iz drugih virov (LNG – utekočinjeni zemeljski plin (z ladjami), Norveška, Alžirija, ...)


Dobava utekočinjenega zemeljskega plina z ladjami iz različnih konce sveta se je v Evropo bistveno povečala.

Evropska unija je v letu 2021 uvozila približno 83 % porabljenega zemeljskega plin. Domača proizvodnja (17 %) je bila največja na Nizozemskem, v Romuniji in Nemčiji.

Plin iz Rusije je bil nadomeščen iz drugih virov.

Sprememba virov pritokov plina v Evropsko unijo (EU 27)

Vir: Bruegel

Pritoki plina v Evropo (zadnjih 30 dni)

Vir: Bruegel
Zadnje ažuriranje podatkov: 3. 11. 2024

V Sloveniji ponovno plin iz Alžirije

Od 1.1.2023 dalje Slovenija dobiva plin tudi iz Alžirije. Dobava znaša 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto, kar je skoraj trikrat toliko plina kot ga porabijo vsa gospodinjstva v Sloveniji. Po napovedih si bo Slovenija prizadevala še povečati te količine. Slovenija je zemeljski plin iz Alžirije dobivala že med letoma 1992 in 2012.

Prenos plina iz Alžirije v Slovenijo poteka po plinovodih skozi Tunizijo, Sredozemsko morje in Italijo do vstopne točke v slovenski plinovodni sistem Gorica - Šempeter.

Priklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.