Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Cene zemeljskega plina vse nižje

V zadnjih štirih letih smo v Sloveniji na leto porabili med 260 in 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na distribucijskem plinovodnem omrežju, je na delavnici z naslovom Plinske toplotne črpalke, učinkovita raba energije in povečevanje deleža obnovljivih virov, ki sta jo organizirala Gospodarsko interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in Energetika.NET, povedal Urban Odar, direktor GIZ DZP. Poudaril je, da obstoječi odjemalci zaradi učinkovite rabe energije porabijo vsako leto manj tega energenta, a obenem beležijo tudi precej novih priklopov. »Naložba v plinovodno omrežje je dolgoročna naložba.«

Na Ministrstvu za infrastrukturo, pa so v okviru delavnice na temo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) obravnavali vire energije, ki so bili ocenjeni dvakrat. Kot so sporočili iz Direktorata za energijo, sta delovni skupini zemeljskemu plinu podale enako oceno v vseh kategorijah (8), ocenjevali pa so okoljske in podnebne sprejemljivosti, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe oziroma samooskrbe. Splošen vtis na delavnici je bil zelo pozitiven odnos do zemeljskega plina kot energenta.

Kot je na dogodku povedal Urban Odar bo prva prioriteta EKS energetska učinkovitost na vseh nivojih (od proizvodnje do odjemalcev) in predvidel modernizacijo energetskih daljinskih sistemov. »Slovenska distribucija in prenos zemeljskega plina sta že danes energetsko učinkovita, saj izgub ne beležimo,« pravi direktor GIZ DZP in dodaja, da dobro kaže tudi pri učinkovitosti končnih odjemalcev, saj so na razpolago energetsko visoko učinkovite plinske tehnologije (na primer plinske toplotne črpalke, ki jih možno dodajati obnovljiv vir energije ali mikro kogeneracije ter gorivne celice, ki še dodatno pridobijo na pomenu v primeru decentralizirane proizvodnje elektrike in toplote). »Fosilni« vpliv ZP naj bi po oceni tako Odarja kot MzI omilil bio in sintetični metan, ki se bo v prihodnje dodajal v plinsko omrežje.  »Zemeljski plin omogoča tudi konkurenčno oskrbo z energijo, ki jo bo zahteval novi EKS. V zadnjem obdobju so se sicer cene zemeljskega plina precej znižale. Tako lahko gospodinjstvo kupi kubični meter plina za 60 centov ali manj. Ko gre za večje količine, celo za 40 centov,« je povedal Odar in dodal, da je bila še pred leti cena tega energenta v Sloveniji višja od povprečja EU, medtem ko je danes  nižja. »To je rezultat dobro delujočega trga v Sloveniji,« je še dodal. 

Kot je na dogodku povedal dr. Janko Remec lahko pri plinskih toplotnih črpalkah del energije pridobimo iz okolice. Plinske toplotne črpalke so zahtevnejše za vzdrževanje, na drugi strani pa je značilnost teh naprav manjša odvisnost od vira (okolice) in visoka učinkovitost tudi v primeru visokotemperaturnih ogrevalnih sistemov, ki so navadno vgrajeni v obstoječe stavbe.

Sicer pa država pripravlja tudi novo uredbo o delovanja trga plina, kjer se uvaja kWh za obračun plina za vse postavke, veljati pa naj bi začela prvega januarja prihodnje leto.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.