Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Konferenca: Kakovost zraka v urbanih naseljih: stanje, izzivi in rešitve

Danes v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in Energetske agencije za Podravje (Energap) na Gospodarski zbornici Slovenije poteka konferenca o kakovosti zraka v urbanih naseljih.

Ljubljana, 4. oktober 2012 – Danes v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) in Energetske agencije za Podravje (Energap) na Gospodarski zbornici Slovenije poteka konferenca o kakovosti zraka v urbanih naseljih. Konferenco je slavnostno odprl mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS. Z uvodnim nagovorom je zbrane nagovorila tudi Marjeta Peterlin, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Govorci na konferenci so v prvem delu v kratkih prispevkih osvetlili stanje in izzive na področju kakovosti zraka v urbanih naseljih. Predstavili so politike, ukrepe in spodbude, ki jih izvajajo na ravni države, regij in mest, s poudarkom na rešitvah s prehodom na zemeljski plin za ogrevanje in v prometu.

V drugem, popoldanskem delu konference bodo predstavljeni primeri dobre prakse prehoda na zemeljski plin v javnem in osebnem prometu. V zaključku si bodo udeleženci ogledali osebna in gospodarska vozila ter polnilnico za vozila na stisnjen zemeljski plin. Na slovenskih cestah trenutno še ni veliko vozil na stisnjen zemeljski plin, zato to področje predstavlja še velik neizkoriščen potencial na področju trajnostne mobilnosti in zmanjševanja onesnaženja zraka.

 

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, so prednosti zemeljskega plina  z vidika zmanjševanja onesnaženosti zraka znatne. V primerjavi z ostalimi gorivi uporaba zemeljskega plina ne povzroča izpustov trdnih delcev, tudi izpusti dušikovih oksidov so izredno nizki. Poleg tega transport goriva poteka po plinovodnem omrežju in ne po cestah, kot pri nekaterih drugih gorivih, zato zemeljski plin ne povzroča posrednega onesnaževanja zraka.

Zemeljski plin je pomembno gorivo pri prehodu v nizkoogljično družbo, je v svojem prispevku poudarila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje - Energap. Poleg uporabe čistejših pogonskih goriv pa je na področju mobilnosti in transporta potrebna tudi sprememba obstoječih navad, ki temeljijo na uporabi osebnih avtomobilov. Mag. Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo in prostor je predstavila prizadevanja ministrstva za uvajanje integriranega potniškega prometa in izboljšanje dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi. V nadaljevanju je Tadeja Kovačič iz Eko sklada spregovorila o subvencijah za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Matej Gojčič, namestnik direktorice RRA LUR, pa je v svojem prispevku izpostavil stanje in izzive onesnaženosti zraka v LUR, ki je prometno najbolj obremenjena regija v državi. V Ljubljano se namreč iz drugih občin v regiji in drugih delov Slovenije vsak dan pripelje več kot sto tisoč vozil. Prometne razmere v regiji in posledično tudi slaba kakovost zraka so zato eden ključnih razvojnih izzivov regije.

Zagotavljanje kakovosti zraka in čistega okolja je za mesto, ki se razvija, pomemben izziv, je poudarila Nataša Jazbinšek Sršen iz oddelka za varstvo okolja MOL. V Ljubljani so s skrbno načrtovanimi ukrepi v preteklosti, predvsem uvajanjem daljinskega ogrevanja in plinifikacije odpravili žgoč problem onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom. Danes pa je pred mestom nov izziv: onesnaženost zraka zaradi prometa. Trenutni napori so zato usmerjeni v krepitev javnega potniškega prometa in spodbujanje drugih, okolju prijaznih načinov prevoza, je razložila.

Stanje in izzive na področju kakovosti zraka v Mestni občini Maribor sta predstavila mag. Benjamin Lukan z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Suzana Prajnc iz Mestne občine Maribor. Med drugim sta omenila vzpostavitev pilotne okoljske cone, ki je operativni ukrep projekta PMInter »Medregijski vpliv ukrepov za varstvo zunanjega zraka pred onesnaževanjem z delci iz cestnega prometa in malih kurišč v slovensko – avstrijskem obmejnem prostoru«. Razlogi za uvedbo okoljske cone so predvsem prekomerne koncentracije delcev v zraku ter njihov vpliv na zdravje občanov.

V zaključku prvega dela konference je dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS izpostavil vpliv onesnaženega zraka na zdravje kot najpomembnejši javno–zdravstveni problem v razvitih državah. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm.

Ena osrednjih priložnosti za izboljšanje kakovosti zraka je prehod na čistejša goriva, kot je stisnjen zemeljski plin v osebnem in javnem prometu. V drugem delu konference bodo zato predstavljene rešitve iz prakse na področju prometa. Govorci bodo med drugim izpostavili ekonomske in okoljske prednosti ter delovanje osebnih in gospodarskih vozil na stisnjen zemeljski plin, od katerih so nekatera že dobavljiva na slovenskem trgu. Predstavili bodo projekta postavitve prvih javnih polnilnic za vozila na zemeljski plin v Ljubljani in na Jesenicah.

Po zaključku konference bo sledil ogled osebnih in gospodarskih vozil na zemeljski plin, predstavljeno pa bo tudi delovanje polnilnice v Ljubljani.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.