Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Možna takojšnja rešitev za izboljšano kakovost zraka: sistemski preklop na zemeljski plin

Ljubljana, 27. december 2016 - Zimski čas, kurilna sezona in temperaturna inverzija so tudi letos povzročili povišano koncentracijo prašnih delcev PM10 v ozračju. Prekomerna onesnaženost zraka v več slovenskih mestih je v času kurilne sezone že stalnica. Eden najpogostejših vzrokov za slabši zrak so individualna kurišča in peči na lesni biomaso. Na Agenciji za okolje (ARSO) rešitev problema vidijo v subvencijah za sodobne načine ogrevanja, ali da celotna območja, kjer je plinovodno omrežje že zgrajeno, preklopi na plinsko ogrevanje.

Tudi v letošnji kurilni sezoni nas ARSO opozarja na preseganje mejne vrednosti koncentracije delcev PM10 v zraku. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sta sredi letošnjega decembra vzpostavila prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Tako so v barvni shemi opredeljeni štirje razredi ali stopnje onesnaženosti (nizka, zmerna, visoka in zelo visoka), pod zemljevidom s slikovnimi opozorili pa so navedena še priporočila NIJZ za zdravje.

Smrtonosni trdni delci
V Sloveniji zaradi onesnaženega zraka vsako leto umre tisoč ljudi, za posledicami zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa do 20 ljudi. Da ima prekomerno onesnažen zrak velik vpliv na zdravje in kakovost življenja, potrjuje tudi dejstvo, da se življenjska doba v mestih skrajša za najmanj dve leti. Prevladujoč vzrok za to je nepravilno kurjenje oziroma ogrevanje: »Vsako kurjenje je zdravju škodljivo, saj v vsakem primeru nastajajo škodljivi delci in rakotvorne snovi, ki vplivajo na dihala, srce in ožilje. Pri kurjenju bi torej morali preiti na okolju prijaznejša goriva. Eno takšnih je zemeljski plin, ki je v zahodni Evropi že dodobra uveljavljen,« je nedavno javno izpostavil dr. Peter Otorepec z NIJZ.

Rešitev je sistemski preklop na zemeljski plin
V zahodni Evropi so s pomočjo zemeljskega plina že izboljšali kakovost zraka, medtem ko pri nas prednosti tega energenta na sistemski ravni še nismo prepoznali. Zanimivo pri tem je, da imamo v Sloveniji manjšo gostoto individualnih kurišč v primerjavi z zahodno Evropo, a imamo veliko večje probleme z onesnaženostjo. O tem slovensko javnost že več let opozarja združenje za distribucijo zemeljskega plina. »Problem kakovosti zraka v Sloveniji ni samo v sedmih občinah, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka, ampak na veliko večjem območju. Plinovodna omrežja bi v vsaj 82 občinah lahko odigrala pomembno vlogo, saj se nahajajo prav tam, kjer je večja gostota individualnih kurišč in posledično zrak bolj onesnažen,« pravi Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

V primeru uporabe drugih energentov bi bila kakovost zraka na najbolj kritičnih območjih še slabša. Največjo nevarnost na takšnih območjih predstavljajo individualna kurišča, njihov negativen vpliv na okolje pa rešujejo daljinski sistemi. Navadno so to plinovodna omrežja, ki se pri nas nahajajo na najbolj gosto poseljenih območjih v 82 občinah. Do sedaj je zgrajenih prek 90.000 priključkov, od katerih je 57.000 aktivnih. Preostalih 33.000 priključkov je do objektov že zgrajenih, a ga slednji še niso pričeli uporabljati. Skupna dolžina že zgrajenega plinovodnega omrežja znaša dobrih 4.600 kilometrov, število uporabnikov zemeljskega plina pa vztrajno narašča in šteje prek 133.000 odjemalcev.

Prijazen do okolja in denarnice
​»Za ugodnejši vpliv na zdravje prebivalstva moramo izbrati ukrepe, ki niso predragi in so hkrati hitro uresničljivi. Zaradi negativnega vpliva delcev PM 10 na zdravje namreč ne moremo čakati,« dodaja Odar. Zemeljski plin je med vedno bolj prepoznanimi ogrevalnimi sistemi in energenti. Njegova cena je v primerjavi s fosilnimi energenti precej nizka, saj lahko gospodinjstvo kubični meter plina kupi že za 60 centov ali manj z vsemi dajatvami in davki vred.

Poleg tega tehnologije na zemeljski plin omogočajo nadpovprečne izkoristke, investicija v kondenzacijsko plinsko peč pa je do trikrat nižja v primerjavi z ostalimi energenti. Posledično ima zemeljski plin med vsemi energenti najkrajšo dobo vračanja, prijazen je tudi do okolja - tako pri uresničevanju podnebnih ciljev, kot pri izboljšani kakovosti zraka.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.