Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Tehnološko dovršena uporaba zemeljskega plina je razvojna priložnost

Danes na cesti prvi avtomobili na stisnjeni zemeljski plin v Sloveniji.

Maribor, 20. oktober 2010 - Na današnjem strokovnem posvetu: Zemeljski plin – Za kakovost zraka, ki je potekal v prostorih hotela Betnava, v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina in Energetske agencije za Podravje, so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, strokovnjaki za energetiko in zemeljski plin ter strokovnjaki za kakovost zraka razpravljali o trenutni vlogi in potencialih zemeljskega plina pri energetskem razvoju Slovenije, zmanjševanju škodljivih vplivov uporabe energetskih virov na okolje in novih tehnoloških možnostih, ki omogočajo vpeljavo najčistejšega fosilnega energenta v procese soproizvodnje ter množično uporabo v prometu. Županu Maribora so predali v testno vožnjo enega izmed avtomobilov na stisnjeni zemeljski plin.

Mag. Damjan Zagožen
iz ministrstva za gospodarstvo je izpostavil, da bo v EU poraba plina naraščala, in sicer do leta 2020 za 10%. Projekcije v nacionalnem energetskem programu kažejo, da bomo v letu 2019 porabili 1,6 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. »Ključna vloga zemeljskega plina se bo nadaljevala tudi v prihodnje, predvsem na področju soproizvodnje, v prometu v povezavi z uporabo bioplina, v industriji, storitvah in gospodinjstvih. Po mnenju dr. Vlaste Krmelj, direktorice Energap, bo potrebno v Sloveniji izboljšati energetsko učinkovitost in spodbuditi učinkovito rabo virov. V trenutnih in pričakovanih energetskih, okoljskih in ekonomskih razmerah postaja uporaba zemeljskega plina vse bolj strateško pomembna. V Sloveniji se tega še ne zavedamo v zadostni meri, saj je po navedbah mag. Urbana Odarja, direktorja GIZ DZP, delež zemeljskega plina med primarnimi energenti zgolj 12 odstotkov, kar je polovico manj od povprečja EU27. Še slabši so primerjalni podatki o gospodinjskem odjemu, ki kažejo, da za povprečjem EU27 zaostajamo za 15 odstotkov. V urbanih okoljih, z veliko koncentracijo poselitve, se danes, zaradi uporabe velikih količin nafte, kurilnega olja in lesne biomase soočamo s problematiko prekomerne onesnaženosti zraka, ki ima škodljiv vpliv na zdravje ljudi in povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni. Mag. Odar je opozoril, da je bila Sloveniji, julija letos, s strani Evropske Komisije vročena tožba zaradi večletnega preseganja dovoljene dnevne koncentracije prašnih delcev PM 10. Mag. Benjamin Lukan, Inštitut za varovanje okolja ZZV Maribor, je govoril o kakovosti zraka v Sloveniji in med najpomembnejšimi vzroki za onesnaženost s prašnimi delci navedel v največji meri promet, sledijo industrija, kurišča in daljinski transport. Z vidika uporabe goriv je po Lukanovem mnenju danes najbolj primerna uporaba zemeljskega plina, ob tem pa je potrebno razvijati učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

Zaradi tehnološkega napredka, ki omogoča varno, ekonomično in okolju prijazno uporabo zemeljskega plina v procesih soproizvodnje in trigeneracije je pomembno spodbuditi odločanje končnih odjemalcev (gospodinjstev in gospodarskih subjektov) za uporabo zemeljskega plina. Primer uspešne uvedbe sistema soproizvodnje toplote in električne energije je predstavil mag. Mitja Tacer, Iskra Invest d.d., na lokaciji Iskra Labore v Kranju, kjer z novim sistemom zagotavljajo toplotno energijo in elektriko za osem večjih gospodarskih odjemalcev.

Tehnološki napredek v avtomobilski industriji omogoča tudi uporabo stisnjenega zemeljskega plina (CNG) v prometu. V zaključku posveta so predstavili tudi projekt Metan, katerega namenjen je uvajanje vozil na stisnjen zemeljski plin, ki se je v Sloveniji poskusno začelo v začetku letošnjega leta. Župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler, ki je povedal, da pozdravlja tovrstne projekte, je svečano prevzel ključe za testno uporabo enega od avtomobilov. Prav danes je v prostorih Plinarne Maribor potekala tudi predstavitev polnilne postaje, ki omogoča hitro polnjene vozila na zemeljski plin. V prihodnjem letu bosta po oceni GIZ DZP, postavljeni najmanj dve javni polnilni mesti, in sicer v Ljubljani in Mariboru. V GIZ DZP bomo imeli v Sloveniji do leta 2020 med 10.000 in 20.000 vozil na zemeljski plin. V začetku bodo to predvsem vozila urbanega mestnega prometa, v nadaljevanju pa predvsem osebni avtomobili.

Tehnološko dovršena uporaba zemeljskega plina je razvojna priložnost (.pdf, 66 KB) 

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.