Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

V Sloveniji rekordna distribucija zemeljskega plina

Ljubljana, 17. februar 2017 - Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji je v lanskem letu znašala skoraj 316 mio Sm3 in se v primerjavi z letom 2015 povečala za 4,6 %. Glavni razlogi za povečanje distribucije so večja raba obstoječih industrijskih odjemalcev, nižje zunanje temperature v ogrevalni sezoni in dodatno priključevanje odjemalcev. Zemeljski plin tako postaja vse bolj pomemben energent, število njegovih uporabnikov se tudi v Sloveniji iz leta v leto povečuje.

Distribucija zemeljskega plina se je v preteklem letu povečala, kljub temu, da so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov učinkovite rabe energije, kot so izolacije, menjava oken, ukrepi učinkovite rabe v tehnoloških procesih, vgradnja sodobnih kondenzacijskih kotlov ipd. »O tem zgovorno priča podatek, da je bila distribucija zemeljskega plina v letu 2016 po preliminarnih podatkih druga največja doslej in le za 1,4 % nižja od največje, ki smo jo v GIZ za distribucijo zemeljskega plina zabeležili leta 2010. Poleg tega pa je bila distribucija zemeljskega plina v januarju 2017 največja mesečna doslej, saj je znašala kar 690.995 MWh (64,2 mio Sm3) in večja za 20 % od lanske v istem mesecu, oziroma 19 % od distribucije v mesecu decembru 2016« pravi direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar.

Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina. Nekateri med njimi ga uporabljajo za kuhanje, večina za ogrevanje. V Sloveniji se na zemeljski plin ogreva 13 % gospodinjstev, medtem ko v Nemčiji več kot 50 % oziroma več kot 20 milijonov gospodinjstev. V Nemčiji je zemeljski plin ključni energent v gospodarstvu in energetski oskrbi gospodinjstev. Tam se s kurilnim oljem ogreva le slabih 12 % gospodinjstev.
Kljub izredno nizkim zunanjim temperaturam letošnjo zimo in posledično večji potrebi po toploti so odzivi uporabnikov plinskih peči zelo dobri. Za plinske kondenzacijske je namreč značilno, da njihova toplotna moč ni odvisna od zunanjih temperatur, zato odjemalce tudi v času najnižjih temperatur ni zeblo. V celoti nemoteno je potekala tudi dobava tega energenta. Distribucijsko plinovodno omrežje v Sloveniji je dovolj zmogljivo, da brez težav zadosti tudi potrebam večjega povpraševanja po zemeljskem plinu.

Podatki o distribuciji po letih:

Leto Letna poraba (Sm3)
2006 282.743.522
2007 266.960.128
2008 300.893.055
2009 293.000.000
2010 320.366.260
2011 301.000.000
2012 289.000.000
2013 297.000.000
2014 262.222.166
2015 302.000.000
2016 315.727.977

Podatki o distribuciji po letih

Vir: Agencija za energijo, GIZ DZP, februar 2017
Podatki za leto 2016 oziroma januar 2017 še niso dokončni.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.