Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Z več uporabe stisnjenega zemeljskega plina do zmanjšanja odvisnosti od nafte in izboljšanja kakovosti zraka

Ljubljana, 13. julij 2017 – GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je oddalo pripombe in komentarje na predlog Strategije na področju alternativnih goriv v prometu, ki ga je 1. junija letos objavilo Ministrstvo za infrastrukturo. V GIZ DZP so prepričani, da obstoječ predlog premalo izkorišča prednosti stisnjenega zemeljskega plina in s tem vozila na alternativna goriva. Na ta način bi zmanjšali odvisnost od nafte in ublažili negativne vplive prometa na okolje, kar zahteva tudi evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva za države članice vzpostavlja skupni okvir ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od nafte in blaženje negativnega vpliva prometa na okolje. Za doseganje okoljskih zavez na področju toplogrednih plinov in onesnaževal je Ministrstvo za infrastrukturo 1. junija letos objavilo predlog Strategije na področju alternativnih goriv v prometu, na katerega so lahko vsi zainteresirani podali svoje dopolnitve in komentarje.

V GIZ DZP menijo, da je v predlogu strategije nafta v obliki bencina in dizla zastopana v preveliki meri. Tako je pri lahkih tovornih vozilih delež dizla leta 2020 predviden v kar 94-odstotnem deležu, delež nafte pri osebnih vozilih pa v 82-odstotnem deležu (oboje se nanaša na prvič registrirana vozila). »Prav zato odločevalcem predlagamo, da se del nafte nadomesti s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG). Slednji ima številne prednosti, saj so vozila na CNG zelo ekološka tako s stališča CO2 emisij kot drugih onesnaževal,« predlog strategije komentira Urban Odar, direktor GIZ DZP. Poleg tega so CNG vozila že razvita in imajo primerljive vozne lastnosti, zato je možna hitra vpeljava v večjem obsegu. S široko ponudbo vozil na CNG že danes razpolagajo številni proizvajalci – eden izmed njih je koncern Volkswagen, kjer so aprila letos podali izjavo, da bodo v Nemčiji začeli s pospešenim spodbujanjem CNG mobilnosti. Do leta 2025 želijo polnilna mesta iz trenutnih 900 povečati na 2 tisoč in prodati desetkrat več vozil na CNG – iz trenutnih 100 tisoč na milijon prodanih vozil. V nemškem koncernu verjamejo, da je metan oziroma CNG gorivo prihodnosti, ki je ne samo okolju prijazno, ampak tudi hitro dostopno.

Pomembna dodana vrednost zemeljskega plina je njegova glavna sestavina metan, ki je lahko obnovljiv. Uvedba CNG je tako predhodnica uporabe obnovljivega metana v obliki biometana ali sintetičnega plina. Strokovnjaki predvidevajo, da bo obnovljiv metan vedno bolj nadomeščal zemeljski plin, pri čemer plinovodno omrežje, polnilna infrastruktura in vozila ostajajo nespremenjeni. V tujini se v plinovodno omrežje že dodaja obnovljiv metan in s tem znižuje ogljični odtis. »Za primerjavo – danes je ogljični odtis električne energije v Sloveniji 0,53 kg CO2/kWh, medtem ko ogljični odtis zemeljskega plina znaša 0,2 kg CO2/kWh. Za obe alternativni gorivi je težnja, da se postopoma razogljičita. To je za doseganje podnebnih ciljev in kakovosti zraka v našem okolju izjemnega pomena,« dodaja Odar.

Slovenija s številom polnilnih mest za CNG močno zaostaja za nekaterimi državami. Tako ima Nemčija danes že 900 polnilnih mest, Češka 130 in Slovenija štiri. V Nemčiji načrtujejo, da bodo do leta 2025 imeli 2 tisoč polnilnih mest, na Češkem pa tristo. »Iz tega razloga v GIZ DZP smiselno predlagamo, da bi v Sloveniji do leta 2020 imeli vsaj 25 polnilnic za CNG, do leta 2030 pa 50,« zaključuje Urban Odar. V združenju vedo, da je investicija za izgradnjo polnilnice za CNG dokaj visoka, zato rešitev vidijo v večjem subvencioniranju polnilnih mest v višini 50-odstotkov potrebne investicije. Le z ustreznim številom CNG polnilnic bomo namreč lahko vpeljali tovrstno alternativno gorivo v prometu.

Prav tako se v združenju GIZ DZP zavzemajo, da se subvencionira nakup vseh avtomobilov na CNG (osebna vozila, lahka in težka tovorna vozila, avtobusi) ter predelava na dvogorivne sisteme (dizel in CNG) pri avtobusih in težkih tovornih vozilih. Zagovarjajo torej enakomernejšo porazdelitev sredstev za vsa alternativna goriva, s čimer bi v Sloveniji uresničevali zaveze evropske direktive in predvsem ublažili škodljive vplive prometa na okolje. 

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.