Za medije
O kampanji in novostih na področju zemeljskega plina.
Za medije

Zemeljski plin v letu 2016: zabeležili drugo največjo distribucijo s cenami, nižjimi od povprečja EU 28

Ljubljana, 17. julij 2017 – Trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je 1. julija letos praznoval prvo desetletnico obstoja. V tem obdobju se je trg dodobra razvil in danes ponuja številne priložnosti tako za odjemalce kot druge udeležence. To vključuje daljši trend padanja cen na maloprodajnem trgu, ki so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotkov nižje od povprečja EU 28. Poleg tega so v GIZ za distribucijo zemeljskega plina v preteklem letu izmerili drugo največjo distribucijo tega energenta pri nas.

Agencija za energijo Republike Slovenije je 12. julija letos objavila Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016. Poročilo med drugim vsebuje tudi področje distribucije zemeljskega plina. Kot navedeno v poročilu smo 1. julija letos zabeležili 10. obletnico delovanja trga z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce pri nas. »V prvem desetletju se je maloprodajni trg dinamično razvijal, število dobaviteljev tega energenta pa se je povečalo za četrtino. Skupno število končnih odjemalcev, priključenih na distribucijske sisteme, je na zadnji dan preteklega leta znašalo 133.307. Prednosti konkurenčnega trga uživajo tako gospodarstvo kot gospodinjstva,« je poročilo komentiral Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

O tem, da je slovenski trg zemeljskega plina dobro delujoč, nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu se namreč cene zemeljskega plina pri nas z vmesnimi rahlimi nihanji znižujejo že peto leto zapovrstjo. Vzroke za padec Agencija za energijo pripisuje spremenjenim razmeram na veleprodajnih trgih, povečanim marketinškim aktivnostim in konkurenčni ponudbi dobaviteljev zemeljskega plina na maloprodajnem trgu. Podatki Eurostata kažejo, da so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v porabniški skupini D21 v zadnjih petih letih znižale za 29 odstotkov in so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotka nižje od povprečja EU 28. Dinamičen razvoj maloprodajnega trga potrjuje tudi primerjava, da so bile v Sloveniji cene2 tega energenta pred petimi leti (druga polovica leta 2011) za 10 odstotkov višje kot v Avstriji, medtem ko so bile pet let kasneje (druga polovica leta 2016) za 16 odstotkov nižje napram cenam v Avstriji.

Dolžina distribucijskega omrežja zemeljskega plina se v letu 2016 ni bistveno povečala. Ob koncu leta je bila tako skupna dolžina distribucijskih vodov 4.672 kilometrov. »Po drugi strani je v 2016 narasla količina distribucije zemeljskega plina, ki je znašala slabih 316 milijonov Sm3 kljub temu, da so končni odjemalci izvedli številne ukrepe učinkovite rabe energije. To je druga3 največja količina v desetletnem obdobju in največja v zadnjih petih letih,« dodaja Odar. V preteklem letu je dobavitelja zemeljskega plina zamenjalo prek 6.300 odjemalcev, kar je za 16 odstotkov manj kot v letu 2015. Ne glede na to je zaznati, da je trg konkurenčen in da odjemalci lahko izberejo sebi najprimernejšega ponudnika.
 


Letna poraba med 529 in 5.287 Sm3.
Za gospodinjskega odjemalca v porabniški skupini D2.
Največ zemeljskega plina, kar 320 milijonov Sm3, je bilo distribuiranega leta 2010 (to je za 1,4 odstotka več kot leta 2016).

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.