Bioplin – odkrivanje obnovljive plati plina
Bioplin, ki nastaja z anaerobno predelavo odpadkov ali organskih snovi, predelan v biometan, lahko postane zeleni vir energije za doseganje podnebnih ciljev.
Pogosto se zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri omenja kot energent, ki lahko prispeva k čistejši prihodnosti oziroma k zmanjševanju emisij CO2. Toda v teh razpravah se pogosto pozablja, da je tudi plin v obliki bioplina obnovljivi vir energije. Bioplin nastaja, ko odpadke spreminjamo v vir energije.
Bioplin, predelan v biometan, ki je enako kakovosten kot zemeljski plin, bi lahko zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa zemeljskega plina imel ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev Evropske unije do leta 2050.
Bioplin nastaja z anaerobno predelavo odpadkov ali organskih snovi, kot so komunalni in industrijski odpadki, ostanki žetev, živalski odpadki, odpadne vode in stranski produkti živilske industrije ali industrije pijač. S proizvodnjo bioplina iz teh vrst odpadkov ustvarjamo dragocen vir energije in vzpostavljamo krožno gospodarstvo. Kmetje lahko fermentirajo ostanke žetve in kompost ter proizvajajo bioplin, ki ga lahko uporabijo za ogrevanje ali kot gorivo za svoje traktorje. Stranske proizvode iz proizvodnje bioplina lahko kmetje vračajo v zemljo kot organsko gnojilo in tako prispevajo k sklenitvi kroga. Bioplin, ustrezno predelan v biometan, pa bi lahko prodali lokalnim distributerjem plina, saj dovajanje biometana v obstoječo infrastrukturo zemeljskega plina lahko okrepi širok spekter uporabe zemeljskega plina. Kmetje in industrija bi tako prispevali k proizvodnji bioplina in decentralizaciji proizvodnje energije. Postali bi soproizvajalci in tudi končni uporabniki bioplina.
Bioplin, proizveden iz različnih odpadnih produktov, je mogoče uporabljati kot gorivo za transport, za proizvodnjo električne energije, po ustrezni predelavi v biometan pa ga je mogoče uporabiti za ogrevanje domov in tudi za običajna področja uporabe zemeljskega plina, kot so kuhanje, plinske turbine in sušenje.
Proizvodnja bioplina lahko koristi tudi evropskim mestom. V septembru so v Strasbourgu odprli svojo prvo bioplinarno na odplake Biovalsan, ki bo iz odplak predvidoma proizvajala 1,6 milijona kubičnih metrov metana letno. Obrat s predelavo blata proizvaja bioplin, ki ga predela v biometan enake kakovosti, kot je zemeljski plin, ki ga dovajajo v mestno plinovodno omrežje. Zaradi tega zanimivega pilotnega projekta bo mogoče z obnovljivim plinom lokalno ogrevati več kot 5.000 domov. To je le en primer uporabe bioplina kot obnovljivega vira, ki prispeva h krožnemu gospodarstvu.
Ne nazadnje bioplin prispeva k zanesljivosti oskrbe s plinom v Evropi in k diverzifikaciji virov. Razvita tehnologija in obstoječa infrastrukture nam omogočata, da bomo slej ko prej v celoti morali začeti izkoriščati ta zeleni vir energije, če bomo hoteli izpolniti podnebne cilje. V Evropi trenutno deluje 15.000 obratov za proizvodnjo bioplina, pri čemer je proizvodnja samo v letu 2014 dosegla približno 15.000.000.000 m3. Proizvodnja bioplina najbolj narašča v Nemčiji, sledita ji Velika Britanija in Francija, ki sta tudi veliki proizvajalki bioplina. V zadnjem času se je tako število obratov za proizvodnjo bioplina v srednjeevropskih državah povečalo kar za 18 odstotkov.
Vse to kaže svetlo prihodnost bioplina in metana ter njuno pomembno vlogo pri umeščanju plina kot obnovljivega vira energije na zemljevid Evrope.
