Hrvaška napovedala velik investicijski program za proizvodnjo biometana
Ministrstvo za gospodarstvo R Hrvaške bo za proizvodnjo biometana namenilo 30 mio EUR nepovratnih sredstev
Hrvaška je stopila v fazo konkretne realizacije svojih strateških ciljev v zeleni energiji, s katero želi ublažiti energetsko krizo ter zaščititi gospodarstvo, zato je objavila ambiciozen Program državne podpore za proizvodnjo biometana. Ministrstvo za gospodarstvo načrtuje do konca leta 2025 razpisati in izplačati 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev za proizvodnjo biometana. Hrvaška se bo tako približala strateškim ciljem energetske neodvisnosti in zelenega prehoda. Odlok je podpisal minister za gospodarstvo Ante Šušnjar.
Kakovosten preskok od bioplina do biometana
Program za proizvodnjo biometana predstavlja kakovosten preskok v razvoju obnovljivih virov energije na Hrvaškem. Medtem, ko se država že sedaj lahko pohvali s približno 70 obstoječimi obrati za proizvodnjo bioplina, ki ga večinoma uporabljajo za proizvodnjo električne in toplotne energije, je nova spodbuda usmerjena v proizvodnjo biometana.
Cilj programa je zagotoviti podporo podjetjem pri gradnji obratov za proizvodnjo biometana, kar vključuje gradnjo celotnega obrata za proizvodnjo in zajema vse faze procesa, od prejema surovin, fermentacije in proizvodnje bioplina do njegove predelave in čiščenja v biometan, ki je pripravljen za dovod v plinovodno omrežje.
Biometan je plin, ki po svoji kakovosti in energijski vrednosti v ničemer ne zaostaja za zemeljskim plinom. Kot je zapisano v sklepu ministra Šušnjarja, se biometan ne razlikuje od zemeljskega plina in ga je zato mogoče uporabljati brez kakršnih koli sprememb plinskega sistema ali opreme končnih odjemalcev. Popolnoma je združljiv za uporabo kot zemeljski plin, hkrati pa znatno zmanjšuje emisije škodljivih toplogrednih plinov.
Biometan zagotavlja energetsko varnost in zeleni prehod
Program nepovratne podpore je neposredno povezan z izvajanjem evropskega načrta REPowerEU, s katerim se želi Evropska unija rešiti odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
S pomočjo biometana bo Hrvaška:
- zmanjšala uvoz zemeljskega plina in okrepila energetsko varnost,
- uresničila cilje krožnega gospodarstva z izkoriščanjem kmetijskih, gozdarskih in komunalnih odpadkov kot surovin,
- dosegla podnebne cilje z zamenjavo fosilnih goriv z obnovljivimi.
Podpora je namenjena malim, srednjim in velikim podjetjem. Namenjena je projektom, ki so se začeli izvajati po 9. marcu 2023 in morajo biti zaključeni najkasneje do 30. junija 2026.
Konkretni koraki
Sredstva so v celoti financirana iz hrvaškega Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost v okviru namenjene krepitvi rabe obnovljivih virov energije v prometu in ogrevanju. Program tako vzpostavlja celovit okvir za spodbujanje nacionalne proizvodnje biometana.
Javni razpis naj bi bil objavljen v kratkem, nakar bodo lahko zainteresirana podjetja pri Ministrstvu za gospodarstvo začela oddajati svoje projektne predloge. Program predvideva ne le gradnje novih objektov, temveč tudi morebitno nadgradnjo ali povezavo z obstoječo infrastrukturo.
Z izvajanjem tega programa Hrvaška ne samo sledi evropskim smernicam, temveč se tudi samoiniciativno postavlja v vlogo aktivnega udeleženca v energetski tranziciji države.
Prva domača proizvodnja biometana bo na Hrvaškem potekala na lokaciji bivše rafinerije v Sisku.
Žal pa je treba omeniti, da se Slovenija ni odločila, da bi v svojem Načrtu za okrevanje in odpornost izkoristila evropska sredstva za financiranje projektov za proizvodnjo biometana. Hrvaški program podpore tako le še bolj poudarja potencial, ki ga Slovenija v tem trenutku ne izkorišča za krepitev lastne energetske samooskrbe in razvoj krožnega gospodarstva.
Vir:
