Intervju: mag. Aleš Osrajnik, Sektor za omrežne dejavnosti agencije za energijo
Stresni testi v EU: gospodinjstva v Sloveniji bodo imela vedno zadosti zemeljskega plina
Z mag. Alešem Osrajnikom smo se pogovarjali o rezultatih stresnih testov zanesljivosti dobave zemeljskega plina, letos opravljenih v državah članicah Evropske unije. Evropska komisija je s stresnimi testi preverila pripravljenost držav članic in sosednjih držav (skupno 38 držav) za zagotavljanje zanesljive oskrbe v različnih scenarijih. Rezultati stresnih testov so za Slovenijo zelo spodbudni. Še zlasti se hladnih dni zaradi grožnje po pomanjkanju zemeljskega plina ni treba bati gospodinjskim odjemalcem. Dobavitelji so namreč sposobni zagotavljati zadostne količine zemeljskega plina za te odjemalce tudi v najbolj neugodnih primerih.
Pred kratkim je Evropska komisija objavila stresne teste glede zanesljivosti dobave zemeljskega plina v Evropski uniji. Zakaj se je EU odločila za izdelavo stresnih testov?
V bližnji preteklosti je bil evropski trg z zemeljskim plinom, predvsem v zimskem obdobju leta 2009, postavljen pred velike preizkušnje zanesljivosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti dobave tega energenta odjemalcem. Ob nastanku politične krize v Ukrajini ter posledično zaostritve političnih in gospodarskih odnosov med Rusijo in Ukrajino se je ponovno pojavila resna grožnja oskrbi odjemalcev zemeljskega plina v Evropski uniji, ki precej svojih potreb zadovoljuje z uvozom ruskega zemeljskega plina. Evropska unija je bila odločena, da bo tokrat naredila vse, da pričaka na morebitne težave pri oskrbi z zemeljskim plinom čim bolj pripravljena. V ta namen je s pomočjo Plinske koordinacijske skupine (Gas Coordination Group) izvedla stresne teste. Stresni testi so bili naloga preverjanja pripravljenosti posamezne države, ki je sodelovala pri izvedbi stresnih testov, kot posameznice ter tudi pripravljenost posamezne države v integriranih procesih oskrbe z zemeljskim plinom, ki so bili obravnavani skozi delovanje predvidenih solidarnostnih mehanizmov.
Kakšni so bili scenariji stresnih testov?
Stresni testi so se osredotočili na obdobje, ki je z vidika porabe zemeljskega plina najzahtevnejše. Obravnavali sta se dve časovno različno opredeljeni obdobji. Tako je bilo obravnavano obdobje meseca februarja 2015, ki je mesec, ko so temperature nizke, hkrati pa so količine zemeljskega plina v skladiščih na precej nizki ravni. Drugo obravnavano obdobje je bilo obdobje šestih mesecev, in sicer obdobje med septembrom 2014 in februarjem naslednjega leta. Obe, enomesečno in tudi šestmesečno obdobje, sta bili obravnavani z vidika dveh možnih motenj dobave ruskega plina. Prvi scenarij je predvideval motnjo v dobavi ruskega plina zaradi oviranja pretoka prek ukrajinskega ozemlja, drugi scenarij pa je obravnaval primer, v katerem bi prišlo do popolne prekinitve dotoka ruskega plina v Evropsko unijo.
Kakšni so bili rezultati stresnih testov za EU in kakšni za Slovenijo?
Agencija za energijo je k obravnavi te naloge kot pristojni organ za zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom pristopila zelo resno. Že ob prvi informaciji, da se bodo ti testi izvedli, smo zbrali vse za slovenski trg najpomembnejše akterje. Tako smo organizirali sestanek z dobavitelji, ki uvažajo zemeljski plin v Republiko Slovenijo, z operaterjem prenosnega omrežja in Ministrstvom za infrastrukturo RS, ki je pristojno za področje energetike. Predstavili smo jim osnovno idejo in obrise zahtev, ki jih bo treba upoštevati pri izvedbi testov. Ko so bile na začetku letošnjega poletja jasno opredeljene zahteve, smo z vsemi navedenimi ponovno začeli zbirati podatke, analizirati dobavne portfelje, iskati nadomestne možnosti dobave ter tudi možen pozitiven vpliv na zanesljivost oskrbe zaradi sodelovanja s sosednjimi državami. Rezultati, ki smo jih dobili, so nas ob zavedanju, da je velika večina plina, porabljenega v Sloveniji, prav ruskega izvora, pozitivno presenetili. Dobro razviti portfelji dobaviteljev, njihovi dobri odnosi z njihovimi dobavnimi partnerji, pa tudi čut za odgovornost do odjemalcev zemeljskega plina so kot rezultat pokazali, da bi bilo samo v nekaterih najbolj neugodnih primerih treba omejiti porabo nekaterim industrijskim porabnikom. Gre za primere, ko bi neugodne vremenske razmere, čas njihovega trajanja in obdobje, v katerem bi do njih prišlo, tako neugodno vplivali na dobavo in dobavne vire, da bi bilo treba pri določenem delu industrijskih porabnikov omejiti ali prekiniti dobavo zemeljskega plina. Ob vsem tem je treba poudariti, da je v Sloveniji tako stanje mogoče doseči le s sodelovanjem in uporabo v tem trenutku še neformaliziranih postopkov sodelovanja in solidarnosti med dobavitelji. Agencija za energijo je že pristopila skupaj z vsemi vpletenimi akterji k urejanju in formaliziranju teh postopkov, saj je tako v našem in tudi v interesu dobaviteljev, ki uvažajo zemeljski plin v Slovenijo, da je to področje čim bolje urejeno in dorečeno.
POUDAREK izven besedila: »Rezultati, ki smo jih dobili, so nas ob zavedanju, da je velika večina plina, porabljenega v Sloveniji, prav ruskega izvora, pozitivno presenetili. Dobro razviti portfelji dobaviteljev, njihovi dobri odnosi z njihovimi dobavnimi partnerji, pa tudi čut za odgovornost do odjemalcev zemeljskega plina so kot rezultat pokazali, da bi bilo samo v nekaterih najbolj neugodnih primerih treba omejiti porabo nekaterim industrijskim porabnikom.«
Stresni testi, ki smo jih opravili na nacionalni ravni, so se na evropski ravni združili in analizirali. Analiza posameznih nacionalnih rezultatov je tako pokazala celovito sliko ranljivosti Evropske unije in držav, ki na njo mejijo. Pri izvedbi stresnih testov je sodelovalo 38 držav. Testi so pokazali, da je v predvidenih scenarijih najbolj ogrožen vzhodni del Evrope, predvsem države, ki mejijo na EU. Analiza je potekala za dva pristopa zagotavljanja zanesljive oskrbe. Prvi pristop je bil kooperativen, v katerem si z reguliranjem čezmejnih pretokov države vzajemno po potrebi pomagajo, drugi pa je bil nekooperativen, kar pomeni, da so pretoki taki, kot so s pogodbami dogovorjeni, in se ne regulirajo, zato da bi v določenih bolj ogroženih delih zagotovili vsaj dobavo zaščitenim odjemalcem. Slovenija je v obeh primerih najhujših razmer, ki jih predstavlja stanje v februarju, po pretečenih 6 mesecih motenj v dobavi zaradi popolnih prekinitev dotoka ruskega plina, pokazala svojo ranljivost. V obeh primerih (kooperativnem in tudi nekooperativnem scenariju) pa gre za zelo majhen vpliv, ki ga je mogoče obvladovati na način, da ostanejo gospodinjski odjemalci kot največji del tako imenovanega zaščitenega odjema neogroženi.
Kakšni so rezultati stresnih testov za slovenska gospodinjstva?
Energetski zakon na podlagi evropske uredbe št. 994, ki se ukvarja z zagotavljanjem zanesljive oskrbe, opredeljuje zaščitene odjemalce. Obvezen in hkrati tudi najobsežnejši del zaščitenih odjemalcev so gospodinjski odjemalci. Poleg teh so v Sloveniji del zaščitenih odjemalcev tudi osnovne socialne službe. V Sloveniji smo s stresnimi testi ugotovili, da se zaščitenim odjemalcem ni treba bati hladnih dni zaradi grožnje po pomanjkanju zemeljskega plina. Dobavitelji, ki uvažajo zemeljski plin zaščitenim odjemalcem, so z izvedenimi stresnimi testi pokazali, da so sposobni dobaviti zadostne količine zemeljskega plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev. Dobavo zaščitenim odjemalcem so sposobni ob medsebojni solidarnosti dobaviteljev zagotavljati tudi v obravnavanih najbolj neugodnih primerih.
Poudarek izven besedila: »V Sloveniji smo s stresnimi testi ugotovili, da se zaščitenim odjemalcem ni treba bati hladnih dni zaradi grožnje po pomanjkanju zemeljskega plina. Dobavitelji, ki uvažajo zemeljski plin zaščitenim odjemalcem, so z izvedenimi stresnimi testi pokazali, da so sposobni dobaviti zadostne količine zemeljskega plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev. Dobavo zaščitenim odjemalcem so sposobni ob medsebojni solidarnosti dobaviteljev zagotavljati tudi v obravnavanih najbolj neugodnih primerih.«
Kakšna so priporočila Evropske komisije državam EU?
Na podlagi opravljenih analiz in dobljenih rezultatov, predvsem pa na podlagi pregleda različnih pristopov na nacionalnih ravneh v državah, ki so sodelovale pri izvedbi stresnih testov, je Evropska komisija sklenila, da je treba slediti predvsem tržno naravnanim pristopom. Netržni ukrepi, kot so prisilna uporaba nadomestnih goriv, sproščanje strateških skladiščnih rezerv in omejevanje povpraševanja, naj bodo uporabljani le v primeru, ko trg neha delovati. Med delovanjem trga je najbolje prepustiti zagotavljanje zanesljive oskrbe cenovnim signalom, ki bodo uravnavali dobave iz razpoložljivih virov in povpraševanje.