INTERVJU: MAG. MOJCA ŠPANRING, vodja Sektorja zemeljski plin in daljinska toplota, Agencija za energijo
»PRIHODNJE OBDOBJE BO ZELO ZANIMIVO IN POLNO PRILOŽNOSTI ZA VSE, KI SODELUJEJO NA TRGU Z ZEMELJSKIM PLINOM V SLOVENIJI.«
Z vodjo Sektorja zemeljski plin in daljinska toplota pri Agenciji za energijo, mag. Mojco Španring, smo se pogovarjali o stanju na področju energetike v Sloveniji. V Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2013 agencija ugotavlja, da je bilo za gospodinjske odjemalce leto 2013 leto zniževanja cene zemeljskega plina, ki se je približala povprečni končni ceni zemeljskega plina v 27 državah članicah EU.
Agencija za energijo je izdelala Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v preteklem letu. Kako ocenjujete trg z zemeljskim plinom v Sloveniji?
Trg z zemeljskim plinom postaja vse bolj dinamičen in zanimiv za nove udeležence. V zadnjem obdobju je na trg vstopilo nekaj novih dobaviteljev, ki zaostrujejo konkurenco. Spreminjajočim se razmeram na trgu zemeljskega plina se dobro prilagajajo tudi obstoječi dobavitelji, predvsem s ponudbami novih produktov in storitev.
Od leta 2012 opažamo predvsem pri gospodinjskih odjemalcih zelo veliko menjav dobavitelja zemeljskega plina, kar kaže veliko dejavnost dobaviteljev in tudi zainteresiranost odjemalcev zemeljskega plina, ki poskušajo najti najugodnejšega dobavitelja. Menjave dobavitelja se nadaljujejo tudi letos, saj je v prvem polletju svojega dobavitelja zamenjalo 2.229 odjemalcev. Ti se čedalje bolj zavedajo svojih pravic in želijo narediti čim več, da bi si strošek dobavljenega zemeljskega plina čim bolj znižali oziroma optimizirali.
Na splošno pa je v Sloveniji v zadnjih letih kljub naraščajočemu številu odjemalcev zaznati negativen trend pri skupni porabi zemeljskega plina. Manjša poraba zemeljskega plina je posledica manjšega odjema zemeljskega plina pri večjih industrijskih odjemalcih, ki porabijo približno 65 odstotkov vsega zemeljskega plina. Pri gospodinjskih odjemalcih in drugih manjših odjemalcih, priključeni na distribucijsko omrežje, opažamo stabilno večanje števila odjemalcev, vendar njihova dodatna poraba ne more nadomestiti zmanjšane porabe večjih odjemalcev zemeljskega plina.
Agencija med drugim spremlja tudi končne cene zemeljskega plina. V letu 2012 so se cene zemeljskega plina v primerjavi s predhodnim letom znižale. Kakšen je bil trend cen za gospodinjske odjemalce v letu 2013 v primerjavi z letom 2012?
Šele v letu 2012 se je trg zemeljskega plina na področju široke potrošnje resnično prebudil. Septembra 2012 je ponudba novega dobavitelja s približno četrtino nižjo ceno zemeljskega plina sprožila plaz menjav dobavitelja, ki se je umiril aprila 2013. Na nižjo, konkurenčnejšo ceno zemeljskega plina so se odzvali tudi drugi dobavitelji in ponudili zemeljski plin po ugodnejši ceni.
Cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce se je z razmeroma visokih vrednosti, ki so segale skoraj do 0,60 UR/Sm3, septembra 2012 začela zniževati in je novembra dosegla najnižjo vrednost po letu 2011. Ob koncu leta 2012 je bila najnižja ponujena cena za dobavo zemeljskega plina 0,341 EUR/Sm3. Lani je bilo gibanje cen na mesečni ravni precej bolj umirjeno, cena zemeljskega plina pa je ob koncu leta znašala le 0,315 EUR/Sm3. Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo leto 2013 za gospodinjske odjemalce prijazno leto s trendom zniževanja cen zemeljskega plina.
V poročilu primerjate cene zemeljskega plina tudi s cenami v EU. Kakšni so trendi gibanj cen za gospodinjske odjemalce v drugih državah?
V večini držav EU so se leta 2012 končne maloprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z letno porabo od 529 do 5.287 Sm3 zviševale. Slovenija se je z znižanjem cen v drugem polletju leta 2012 sicer približala povprečni ceni zemeljskega plina v državah EU, vendar je bila še vedno 8 odstotkov nad povprečjem 27 držav EU.
V prvem polletju 2013 so bile končne cene v drugih državah EU praviloma nižje od cen v drugem polletju leta 2012. Po zadnjem podatku za prvo polletje leta 2013 je povprečna končna cena v EU znašala 0,69 EUR/Sm3, kar je 6,7 odstotka manj kot v drugem polletju leta 2012 in 4,5 odstotka več kot v prvem polletju leta 2012. Najdražji zemeljski plin so odjemalci kupovali na Danskem, najcenejšega pa v Romuniji.
Ali drži trditev, da smo s cenami zemeljskega plina za gospodinjstva nekje v povprečju EU?
Da. Z dodatnim znižanjem končne cene zemeljskega plina v letu 2013 se je končna cena zemeljskega plina v Sloveniji tesno približala povprečni končni ceni zemeljskega plina v 27 državah članicah EU.
Kaj napovedujete glede konkurenčnosti oziroma razvoja trga v Sloveniji?
Intenzivnosti števila menjav dobavitelja, ki smo jo spremljali od novembra 2012 do marca 2013, ne bo lahko doseči oziroma preseči. Po zbranih podatkih za drugo četrtletje leta 2014 je bilo število menjav dobavitelja že primerljivo s prejšnjim letom. V tem obdobju je dobavitelja zamenjalo 497 odjemalcev, kar je 11 več kot v drugem četrtletju leta 2013. Predvidevamo, da se bo trg razvijal skladno s cilji dosegati čim bolj konkurenčne cene in pogoje dobave. Odjemalci se zavedajo, da lahko izbirajo med ponudbami različnih dobaviteljev in s tem ustrezno prihranijo pri stroških energenta. Novi dobavitelji zemeljskega plina vedo, da morajo ponuditi več, če želijo pridobiti odjemalce. Ponudbe teh dobaviteljev vsekakor ugodno vplivajo na konkurenčnost na trgu ponujenih storitev in se kažejo v nižanju končnih cen zemeljskega plina.
Razvoj trga z zemeljskim plinom se bo v naslednjih letih nadaljeval, vsi udeleženci na trgu pa se bodo morali spremembam prilagajati. Veliko dejavnosti bo v prihodnje namenjenih vzpostavitvi posodobljenih pravil trga, ki bodo omogočila tudi večjo konkurenčnost. Pri tem je treba poudariti pomen novih sistemskih obratovalnih navodil, ki jih bodo operaterji morali pripraviti na podlagi metodologije Agencije za energijo. Tudi pri vzpostavitvi učinkovite izmenjave podatkov med udeleženci trga, kar predvsem velja za operaterje, nas čaka precej dela.
Agencija za energijo bo v kratkem vzpostavila tudi celovito skupno kontaktno točko, ki bo odjemalcem na enem mestu omogočila dostop do informacij o njihovih pravicah, predpisov in splošnih aktov ter metod obravnave pritožb v primeru spora. Agencija prav tako sproti posodablja spletno aplikacijo, ki odjemalcem omogoča izračun stroškov oskrbe z zemeljskim plinom.
Prihodnje obdobje bo zelo zanimivo in polno priložnosti za vse, ki sodelujejo na trgu z zemeljskim plinom v Sloveniji.