Kakovost zraka ne pozna občinskih meja – primer aglomeracije Maribor

Agencija RS za okolje je sprejela Odlok o odločitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka, s katerim je v aglomeracijo Maribor vključila še območje občine Miklavž na Dravskem polju. Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka se bodo sedaj izvajali še na območju sosednje občine.

Omenjeni odlok predstavlja primer dobre prakse, saj dokazuje, da se je reševanja izboljšanja kakovosti zraka na problematičnih območjih potrebno lotiti širše in ne le znotraj občinskih meja. To poudarja tudi mag. Suzana Prajnc, vodja Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave na MOM: »Že ob pripravi prvega Odloka o načrtu za kakovost zraka v letu 2013 smo se zavzemali, da bi bile v odloku zajete vse sosednje občine. Pomembno je vedeti, da zraka ne moremo omejiti z občinskimi mejami, zato je ukrepe potrebno izvajati v vseh občinah, da bomo dosegli skupni cilj – izboljšanje kakovosti zraka. Vsekakor je potrebno v odlok vključiti tudi druge sosednje občine. S tem bo učinek izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka večji.«

Monitoring zunanjega zraka v merilni mreži Maribora in sosednjih občin v daljšem obdobju je pokazal, da je zunanji zrak v občini Miklavž na Dravskem polju enako ali v določenih dnevih celo bolj onesnažen kot v Mariboru in v samem vrhu onesnaženosti v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega dejstva je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo odločitev, da se za celotno degradirano območje (Maribor in Miklavž na Dravskem polju) pripravi skupen Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor, ki obsega območji Mestne občine Maribor in Občine Miklavž na Dravskem polj. Tako je MOP v sodelovanju z Mestno občino Maribor ter Občino Miklavž na Dravskem polju pripravilo nov odlok, ki velja za obe občini in sicer za obdobje 2018–2019. Aleš Rojko, višji svetovalec za urbanizem in razvojne projekte občine Miklavž na Dravskem polju izpostavlja, da je odlok premik k izboljšanju kakovosti življenja v občini: »Vsebinsko se odlok in program ukrepov iz obdobja 2017–2019  za Maribor praktično ne spreminja, za občino Miklavž pa se uvajajo ukrepi za zagotovitev bolj zdravega življenjskega okolja prebivalcev občine in možnosti pridobitve subvencij. Onesnaženje zraka s prašnimi delci je predvsem posledica individualnih kurišč, ob tem pa prihajajo v neposredno bližino občine dodatni onesnaževalci, Magna in širitev letališča Edvarda Rusjana Maribor. Občina Miklavž na Dravskem polju pričakuje, da bodo s pozitivno stimulacijo, na primer subvencije Ekosklada in morebiti tudi Plinarne Maribor d. d. ter Občine Miklavž, občani prešli na plinski sistem ogrevanja, ki je ob toplotnih črpalkah najčistejši način ogrevanja. Z opuščanjem kurišč na lesno biomaso se bo izboljšala kvaliteta zraka v zimskih mesecih. S Plinarno Maribor d. d. ima naša občina že sklenjeno koncesijsko pogodbo, saj smo v zemeljskem plinu prepoznali čist energent, zato bo tudi večina javnih objektov prešla na ta sistem ogrevanja.«

Odlok pa pozdravljajo tudi na Energetski agenciji za Podravje, Energap, direktorica, dr. Vlasta Krmelj je poudarila: »Odlok je za urbana središča zelo potreben, saj postavlja osnovna pravila oziroma ukrepe za izboljšanje kvalitete zraka. Na podlagi načrtovanih ukrepov lahko občina in država pripravita programe spodbujanja izvajanja le-teh. V te namene je nato možno pridobiti tudi določena nepovratna finančna sredstva za izvajanje ukrepov na področju mobilnosti in energetske učinkovitosti. Kot energetska agencija pozdravljamo vse aktivnosti, ki vodijo v zmanjšanje rabe energije in emisij škodljivih snovi v zrak.« Dr. Krmeljeva je dodala še, da bi na državni ravni morali narediti več za urejanje tega področja: »Država bi morala aktivneje pristopiti k reševanju problematike kvalitete zraka v vseh občinah. Verjetno je prvi korak pridobitev kvalitetnih podatkov. Velika onesnaževalca zraka sta promet in kurišča povsod po Sloveniji. Zato bi morala država pospešiti aktivnosti na ureditvi javnega avtobusnega in železniškega prevoza. Kurišča oziroma kvaliteto kurilnih naprav in goriv pa bi morala urejati s standardi, kot to ureja Avstrija  in nekatere druge EU države.«