Nemčija sprejela nacionalno strategijo za vodik

Nemška zvezna vlada je v vodiku prepoznala ključno vlogo za doseganje podnebnih ciljev, zato je letos predstavila Nacionalno strategijo za vodik.

Za uspešno izgradnjo vodikovega gospodarstva so potrebni ustrezni politični pogoji. Pristopi morajo biti odprti za tehnologije kot je podnebno nevtralen plin vodik in tudi biometan, ki ponujata odlično priložnost za hitro in učinkovito zmanjšanje emisij CO2. Njihovo uporabo pa bi bilo treba uvesti v vse sektorje (industrija, promet, ogrevanje, proizvodnja električne energije).

Nemška zvezna vlada je v vodiku prepoznala ključno vlogo za doseganje podnebnih ciljev, zato je letos predstavila Nacionalno strategijo za vodik. V skladu s tem se odpirajo veliki potenciali za zmanjšanje emisij CO2 pri uporabi vse bolj zelenega vodika. Nacionalni inovacijski program vsebuje različne subvencije namenjene zagonu vodikovega gospodarstva v Nemčiji, kot na primer nacionalni inovacijski program tehnologije vodika in gorivnih celic v višini do 1,4 milijarde evrov ali pred kratkim sprejet paket za prihodnost koalicijskega odbora s 7 milijardami evrov za tržni zagon vodikovih tehnologij v Nemčiji ter nadaljnji dve milijardi evrov za mednarodna partnerstva.

Cilji nacionalne strategije za vodik načeloma omenjajo vse sektorje uporabe, toda potencial na trgu ogrevanja bi bilo mogoče še bolje izkoristiti. Uporaba obnovljivih in razogljičenih plinov namreč omogoča vsem sektorjem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov od plavžev do ogrevalnih kotlov.  Kerstin Andreae iz BDEW (Bundesverband der Energie- und Wasserwirtschaft) je dodala, da vse večji delež obnovljivih in razogljičenih plinov na trgu ogrevanja omogoča cenovno dostopno varstvo podnebja.

Le širok in tehnološko odprt pristop lahko pripelje do obsežnega zagona trga vodika. Pravočasno izvajanje ukrepov, ki jih načrtuje nemška zvezna vlada pa je ključnega pomena za razogljičenje industrije, prometa in ogrevanja ter pospešitev naložb v te nove tehnologije.

Vir: BDEW

Še nekaj informacij o vodiku:

1. Kje vodik najdemo v naravi?

Vodik (H2) se pojavlja le v vezani obliki, na primer s kisikom (O2) kot voda (H2O). Tudi metan (CH4) – glavna sestavina zemeljskega plina – in surova nafta sta pomembni spojini, ki vsebujeta vodik, tako imenovana ogljikovodika. Vodik najdemo tudi v več kot polovici vseh znanih mineralov. V zemeljski atmosferi je vsebovan v vodni pari.

2. Kako pridobivamo vodik?

Vodik je naravni kemijski element, katerega energijo je mogoče uporabiti. Lahko ga shranimo in transportiramo kot vir energije ali pa ga uporabimo za pretvorbo energije. Poleg tega je tudi pomemben industrijski produkt.

Ker pa se vodik na zemlji ne pojavlja v samostojni obliki, temveč le v spojinah, ga moramo s pomočjo energije ločiti od vhodne snovi, bogate z vodikom. Kot vhodne snovi so pomembne zlasti naslednje:

• zemeljski plin, katerega glavna sestavina je metan; 
• drugi ogljikovodiki, npr. nafta; 
• biomasa;
• voda; 
• druge spojine, ki vsebujejo vodik.

Z ločevanjem teh snovi s pomočjo kemijske, električne, toplotne ali sončne energije nastane čisti, nevezani vodik. Sedanji koncepti v vse večji meri predvidevajo proizvodnjo vodika s pomočjo obnovljivih virov energije. To pa omogoča podnebno nevtralno proizvodnjo vodika.

3. Kako poteka postopek pridobivanja vodika?

Pri elektrolizi vode se voda s pomočjo električnega toka razgradi na vodik in kisik. Vodik potuje na pol z negativnim nabojem, kisik pa na pol s pozitivnim nabojem. Uporabljena električna energija se pretvori v kemijsko energijo in se shrani v vodiku.

Če za elektrolizo uporabimo električno energijo iz obnovljivih virov, pridobimo tako imenovani zeleni vodik. V Nemčiji je nameščenih že več kot 30 elektrolizatorjev za proizvodnjo zelenega vodika. Zeleni vodik je mogoče pridobivati tudi z uplinjanjem in fermentacijo biomase ter s preoblikovanjem bioplina. Vsi ti procesi so CO2 nevtralni.

4. Postopek preoblikovanja: sivi ali modri vodik iz zemeljskega plina

V industrijskem merilu se vodik danes večinoma pridobiva iz zemeljskega plina, na primer z dodajanjem pare (parno preoblikovanje). Pri tej kemijski reakciji nastajata vodik in ogljikov dioksid. V tem primeru govorimo o sivem vodiku.

Če po pridobitvi vodika zajamemo nastali CO2 in ga shranimo v geoloških skladiščih (»Carbon Capture and Storage« ali CCS) ali ga ponovno uporabimo (»Carbon Capture and Utilization« ali CCU), govorimo o modrem vodiku. Tudi ta je podnebno nevtralen, dokler ločeni CO2 ne pride v ozračje.