Operater prenosnega sistema zemeljskega plina nadgradil hrbtenico plinovodnega prenosnega sistema

Povečanje prilagodljivosti in stabilnosti prenosnega sistema za večjo konkurenčnost in zanesljivost oskrbe

V družbi Plinovodi d.o.o. so že na prelomu tisočletja zaznali, da bodo zmogljivosti prenosnega plinovodnega sistema postale premajhne glede na nove zahteve trga z zemeljskim plinom. Kot prvi ukrep je bila zgrajena kompresorska postaja v Kidričevem na 50-barskem plinovodu M1 od Ceršaka proti Rogatcu, ki je že po nekaj letih ob konicah obratovala s polno zmogljivostjo. Kot ozko grlo se je pri zagotavljanju zadostne prenosne zmogljivosti v komercialno najzanimivejši dobavni smeri prek Avstrije v Slovenijo v nadaljevanju pokazala zmogljivost plinovodov M1 in M2 od Ceršaka do Vodic, ki sta tvorila hrbtenico prenosnega plinovodnega sistema. Treba jo je bilo okrepiti.

166 kilometrov novih plinovodnih cevi za okrepitev prenosnega sistema

Prvi postopki umeščanja v prostor so se začeli že leta 1998. Žal so bili že takrat postopki priprave državnih lokacijskih načrtov dolgotrajni in so še danes. Gradnja se je izvajala po sekcijah, ki so predstavljale zaključeno celoto s stališča postopnega povečevanja prenosnih zmogljivosti. Na prvem odseku med Rogatcem in Rogaško Slatino se je gradnja začela že v letu 2006. Konec letošnjega leta se je zaključila gradnja skupaj 166 km dolge okrepitve plinovodne hrbtenice v Vodicah, nadgrajene so bile tudi merilno-regulacijske postaje v Ceršaku, Rogatcu, Podlogu in Vodicah ter kompresorska postaja v Kidričevem.

Na celotni trasi od Ceršaka do Vodic je bil ob starem plinovodu dimenzije DN500 mm in DN400 mm z obratovalnim tlakom 50 barov položen dodaten plinovod dimenzije DN800 mm z obratovalnim tlakom do 70 barov. Novi plinovod teče večinoma vzporedno obstoječemu 50-barskemu plinovodu. Medosna razdalja je večinoma med 5 in 8 m. Glede na večje dimenzije novih plinovodnih cevi in bistveno večje izkope v neposredni bližini obratujočega plinovoda je bila izvedba za investitorja, projektanta in izvajalca še poseben izziv, saj je zahtevala veliko previdnosti pri gradnji. Nov plinovod je zgrajen iz jeklenih cevi, narejenih skladno s standardom SIST EN 10208-2, večinoma iz materiala L 485 MB.

Razvoj omrežja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi

Pri tem projektu je bila zelo zahtevna naloga usklajevanje in komuniciranje z lokalno skupnostjo ter nosilci urejanja prostora s cilji izvedbe projekta. Izgradnja plinovoda nima negativnih vplivov na okolje, zato je večinoma tudi lokalna skupnost novogradnjo dobro sprejela, še zlasti po končanih zaključnih delih in vzpostavitvi tangiranih zemljišč v prvotno stanje.

Razvoj zmogljivosti za večjo konkurenčnost in zanesljivost oskrbe

Razvoj zmogljivosti prenosnega sistema družbe Plinovodi d.o.o. se povečuje postopno ter pri tem sledi razvoju povpraševanja po prenosnih zmogljivostih in zmogljivostih sosednjih prenosnih omrežij. Pojav fizične prezasedenosti je bil v preteklih letih izrazit v prenosni smeri iz Avstrije prek mejne povezovalne točke Ceršak, kjer so poleg samega zakupa prenosnih zmogljivosti že fizično prenesene količine dosegale tehnične zmogljivosti prenosnega sistema. S postopno izgradnjo nove hrbtenice od Ceršaka do Vodic je družba Plinovodi d.o.o. v preteklih letih uspela postopno povečevati prenosno zmogljivost v tej prenosni smeri in s tem vsem obstoječim in tudi novim dobaviteljem omogočiti dostop do komercialno zanimivejših vzhodnih dobavnih virov in trgovalnega vozlišča v Avstriji. Dodatne razpoložljive prenosne zmogljivosti v prenosni smeri prek povezovalne točke Ceršak so bile s postopnim povečevanjem skorajda sproti zakupljene že v letih 2012 in 2013, s čimer so torej že prispevale k večji konkurenci na slovenskem plinskem trgu. Z nadgradnjo hrbtenice sta se bistveno povečali prilagodljivosti prenosnega sistema in stabilnost njegovega obratovanja ob koničnih obremenitvah, kar ugodno vpliva tudi na zagotavljanje zanesljivosti oskrbe.

Zmogljivost hrbtenice slovenskega prenosnega sistema se bo lahko skladno s potrebami še naprej povečevala z nadgradnjo obstoječih kompresorskih postaj, pri čemer se bo lahko zadostilo vsem potrebam domačih uporabnikov in tudi razvoju čezmejnih zmogljivosti v okviru večjih mednarodnih plinovodnih projektov. Slovenski plinovodni sistem z novo hrbtenico torej predstavlja in ostaja enakovreden del regionalnega plinovodnega omrežja.

Vir podatkov: Plinovodi d.o.o.