Se bo Hrvaška z načrtovano proizvodnjo uvrstila med velike proizvajalce in izvoznike zemeljskega plina?
Načrtovano bistveno povečanje proizvodnje zemeljskega plina na Hrvaškem.
Hrvaška z lastno proizvodnjo pokrije 60 odstotkov domačih potreb po zemeljskem plinu, kar predstavlja 1,5 milijarde m3 zemeljskega plina. Če bo šlo vse po načrtih, se bo ta številka morda dvignila celo na 10 milijard m3 načrpanega plina, saj Hrvaška za konec maja načrtuje podpis pogodb za črpanje nafte in zemeljskega plina. V nadaljevanju povzemamo pogovor predstavnikov Natural Gas Europe s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Ivanom Vrdoljakom, ki je spregovoril o gospodarskih priložnostih in okoljskih tveganjih načrtovanega projekta.
Lahko poveste kaj več o trenutni proizvodnji zemeljskega plina na Hrvaškem in koliko pokriva domače potrebe?
Trenutna domača proizvodnja zemeljskega plina pokriva približno 60 odstotkov naših potreb. V primerjavi s situacijo v sosednjih državah je to dober rezultat, toda mi s tem nismo zadovoljni. Menimo, da potencial zemeljskega plina na Hrvaškem precej presega naše potrebe. Dokaz za to je italijanska stran Jadranskega morja, kjer so v zadnjih dvajsetih letih povprečno načrpali 10 milijard m3 plina na leto. Mi letno proizvedemo približno 1,5 milijarde m3 plina. Če bomo dosegli zastavljene cilje, ne bomo imeli nikakršnih težav z zadovoljevanjem domačih potreb po zemeljskem plinu.
Kakšen je geološki potencial nafte in zemeljskega plina na Hrvaškem?
Težko je dati natančno oceno, preden bodo zaključene raziskave, lahko le domnevamo. Zagotavljam pa vam, da se številke merijo v nekaj milijardah m3 zemeljskega plina letno, kot v Italiji.
Januarja je Hrvaška trem konzorcijem podelila 10 dovoljenj za raziskovanje in vrtanje ogljikovodika na Jadranu. Ste bili zadovoljni z izkazanim interesom in končnim rezultatom?
Kot ste omenili, so dovoljenje prejeli trije konzorciji: ameriški Marathon, avstrijski OMV in domača družba INA. S številom prejetih ponudb in družb, ki so se prijavile na razpis, smo izjemno zadovoljni. Bilo jih je precej več, kot smo jih glede na trenutno geopolitično situacijo pričakovali. S tem mislim na padec cen nafte in krizo v naftni industriji. Če gledamo realistično, smo prišli v situacijo, ki bi lahko ogrozila celoten javni razpis, če se na primer nihče ne bi prijavil. Namesto tega smo prejeli ponudbo pomembne ameriške družbe, evropskega partnerja in domače naftne družbe INA, ki nadaljuje investicije v domačo proizvodnjo.
Kakšen je zdaj postopek z izbranimi ponudniki za podpis sporazuma o delitvi proizvodnje?
Ko zaključimo strateško oceno o varnosti okolja, bomo do konca maja podpisali pogodbe o črpanju nafte in zemeljskega plina. To bodo prve take pogodbe v zgodovini države.
»Hrvaška bo v prihodnosti zagotovo izvoznik zemeljskega plina,« Ivan Vrdoljak, minister za gospodarstvo
Kako odgovarjate na pomisleke v zvezi s tveganji zaradi črpanja nafte in plina v Jadranu, ki jih izražajo obalni prebivalci in okoljevarstveniki?
Odprti smo za vse predloge o ukrepih za zaščito okolja, še zlasti Jadranskega morja. Naš cilj je zmanjšati tveganja v Jadranskem morju. Mislim na tveganja, povezana s tankerji in ladjami, ki v Hrvaško dovažajo nafto. Nekaj tisoč tankerjev je po mojem mnenju veliko bolj nevarnih kot nekaj deset raziskovalnih ploščadi. S tem želimo na eni strani zmanjšati negativne vplive na morsko življenje ter ohraniti Jadran čist in varen pred umazanimi tankerji. Na drugi strani pa želimo lastno proizvodnjo nafte in zemeljskega plina in s tem cenejšo energijo.
Bodo delo dobila tudi lokalna podjetja? Ima Hrvaška strokovnjake in logistiko za črpanje zemeljskega plina?
Seveda bo delo tudi za domača podjetja, kar je pozitiven rezultat projekta. En cilj tovrstnega projekta je zagotoviti energetsko neodvisnost in varnost, drugi cilj pa je zaposliti domače strokovnjake. V tem ne vidim težav, saj menim, da ima Hrvaška dovolj domačega znanja in izkušenj za ta projekt. Že 40 let raziskujemo morje in kopno. Imamo domačo družbo za nafto in zemeljski plin INA, ki ima veliko znanja in je pripravljena na projekt. Imamo državno podjetje CRPSCO, ki se ukvarja z integriranim vrtanjem in je že opravljalo dela na območju nekdanje Jugoslavije in po svetu. Priložnost moramo dati ljudem, ki vedo, kako ta projekt izpeljati, in ne ladjarjem, ki uvažajo nafto na Hrvaško.
Vidite morda potencial Hrvaške kot izvoznice nafte in plina?
Hrvaška bo zagotovo izvoznica zemeljskega plina. Kar se tiče nafte, pa je težje oceniti.
Kako pomembno je regionalno sodelovanje pri raziskovalnih projektih o potencialu zemeljskega plina?
Zelo pomembno. Lahko bi rekel celo ključno. Nobena država ne bi smela voditi lastne energetske politike. Energetske politike bi se morale oblikovati na regionalni ravni in na koncu celo na evropski in globalni ravni. Sodelovanje s sosednjimi državami je ključno za izvajanje javnih razpisov, zaščito okolja in podobnih zadevah. Ščititi moramo drug drugega, sodelovati drug z drugim ter skupaj postaviti visoke standarde za črpanje nafte in plina. Hrvaška je popolnoma predana sodelovanju s sosednjimi državami, ki poteka zelo dobro.
Vir: Natural Gas Europe
