Novice
O zemeljskem plinu in
plinskih tehnologijah.
Novice

Uporaba plinovodne infrastrukture za OVE

Plinska infrastruktura je največja in najbolj zanesljiva infrastruktura za prenos energije v Evropi. Skladno s tem bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri prenosu sončne in vetrne energije v energetski sistem, saj to obliko energije lahko shranimo v plinovodnih ceveh v obliki vodika kot nosilca energije.

Plinska infrastruktura je največja in najbolj zanesljiva infrastruktura za prenos energije v Evropi. Skladno s tem bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri prenosu sončne in vetrne energije v energetski sistem, saj to obliko energije lahko shranimo v plinovodnih ceveh v obliki vodika kot nosilca energije.

V nadaljevanju predstavljamo kako se vpeljevanja vodika v plinovodno omrežje lotevajo v Nemčiji in na Danskem.

Nemško tehnično in znanstveno združenje za plin in vodo (Deutscher Verein des Gas- und Wasserfaches) – DVGW, raziskuje možnosti nadgradnje obstoječe plinske infrastrukture z vključitvijo vodika. Trenutno pripravljajo celovita tehnična pravila, ki se nanašajo na proizvodnjo, vbrizgavanje, mešanje, prenos, distribucijo in shranjevanje vodika v plinski infrastrukturi. Ta pravila bodo pomembna podlaga za dobavitelje plina in predpogoj za tehnično varno vključitev vodika v plinovodni sistem. Trenutni pravilniki DVGW dovoljujejo mešanje do 10 odstotkov vodika v obstoječe plinovodno omrežje, ko je to možno brez večjih omejitev. Prvi cilj nadgradnje je ta odstotek povečati na 20 odstotkov glede na volumen omrežja in doseči, da bo 10 odstotkov vodika v plinovodno omrežje mogoče vbrizgati kadarkoli. V združenju tudi sicer za prihodnost plinovodnega omrežja napovedujejo, da bo ta infrastruktura postala še bolj fleksibilna in bo lahko prenesla do 50 odstotkov t.i. »zelenih plinov«, med katere spada tudi biometan. V primeru, da vodik pretvorijo v sintetični metan pa se ta lahko v sistem doda v neomejenih količinah, brez da bi bilo potrebno spreminjati naprave ali opremo sistema.

Dansko podjetje Energient pa trenutno testira kolikšno količino vodika lahko prenese plinovodno omrežje in rezultati so zelo obetavni. Cilj je doseči vključitev 15 odstotkov vodika in s tem zagotoviti, da bo plinovodno omrežje zagotovilo pomemben delež pri doseganju cilja, da danski energetski sistem do leta 2050 postane ogljično nevtralen. Kot poudarjajo tudi na Danskem uporaba vodika omogoča zapolnitev vrzeli shranjevanja energije proizvedene iz vetrnih in sončnih elektrarn. Proizvedena električna energija se namreč preko postaj za elektrolizo pretvori v vodik, z vpeljavo tega vodika v plinovodno omrežje pa dobimo obsežno in učinkovito infrastrukturo za prenos in skladiščenje. Vodik ima sicer manjšo molekulsko strukturo glede na zemeljski plin, zato je več možnosti za izgube in puščanje plina. Vendar pa po trenutnih rezultatih študije Energienta do izgub in puščanj ni prišlo, kar je velika vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje.  

Več o pripravi nemškega pravilnika si lahko preberete na spletni strani DVGW, o danskem projektu pa na strani Gas for Energy

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.