V evropskih skladiščih veliko zemeljskega plina

Skladišča zemeljskega plina imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom. Podatki za marec kažejo, da trenutna zasedenost skladišč znaša 41 odstotkov, med tem ko je bila v enakem obdobju lani zasedenost 22-odstotna.

Skladišča zemeljskega plina se navadno polnijo v poletnih mesecih, pozimi pa se iz njih črpajo potrebne količine plina. V zadnjih letih se zmogljivost shranjevanja zemeljskega plina v skladiščih postopoma povečuje. Trenutna kapaciteta skladišč zemeljskega plina v Evropi je 1.068 TWh. Po skoraj končani zimi je v skladiščih rekordno velika zaloga zemeljskega plina, in sicer 440 TWh, kar predstavlja 41-odstotno zasedenost skladišč. Za primerjavo, v enakem obdobju lani je bilo v skladiščih 233 TWh zemeljskega plina, kar pomeni, da je bila zasedenost skladišč 22 odstotkov.

Tabela 1: Shranjena količina zemeljskega plina in zasedenost skladišč v Evropi na dan 17. 3. po posameznih letih.

Čeprav v Sloveniji še ni skladišč zemeljskega plina, nam vedno večja povezljivost evropskega plinovodnega omrežja omogoča, da dobivamo zemeljski plin iz evropskih skladišč. Sosednja Avstrija na primer razpolaga s skladišči, katerih skupna kapaciteta znaša več kot 82 TWh zemeljskega plina, trenutno je v njih skladiščih še 42 TWh zemeljskega plina. Za primerjavo, v Sloveniji porabimo letno manj kot 10 TWh zemeljskega plina. Skladišča zemeljskega plina so pomemben del v zmogljivem sistemu oskrbe z zemeljskim plinom, saj zagotavljajo dodatno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom. Podatki o skladiščenem plinu kažejo na dobro upravljanje s plinovodnim sistemom, ki omogoča zanesljivo oskrbo s tem virom.

Dnevno stanje zalog zemeljskega plina v Evropi si lahko ogledate na spletni strani evropskega plinskega združenja Gas Infrastructure Europe (GIE).