Z zemeljskim plinom do visokih prihrankov

Zavedanje o izbiri zanesljivih, okolju prijaznih in predvsem ugodnejših virih ogrevanja se je v zadnjih letih močno okrepilo. Številna gospodinjstva v Sloveniji so tako tradicionalne vire ogrevanja že nadomestila z drugimi energenti. Mednje zagotovo sodi zemeljski plin, katerega uporabnikov je vsako leto več – konec leta 2015 jih je bilo več kot 133.000.

Najnižja začetna investicija

Med razlogi, zaradi katerih se odjemalci odločajo za preklop na zemeljski plin, je predvsem cena. Stroški začetne investicije, ki je potrebna za plinske naprave, so nižji od izdatkov za druge ogrevalne sisteme. Vgradnja kotla na zemeljski plin tako stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v štirih letih. Po najnovejših izračunih Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ) s Fakultete za strojništvo je to hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke (10 let) ali kotla na kurilno olje (13 let). 

Vrednost naložbe za vgradnjo ogrevalnega sistema in osnovno montažo

Več kot 14.000 evrov dolgoročnih prihrankov

Stroški ogrevanja na zemeljski plin so nižji od ostalih oblik energentov. Izračun Fakultete za strojništvo namreč kaže, da po namestitvi kotla na zemeljski plin dosežemo precejšnje prihranke. Za energijsko hišo razreda E (potratnejša hiša velikosti 180 m²) tako prihranki za obdobje 20 let znašajo več kot 14.000 evrov.

Prihranki ob zamenjavi starega kotla na olje za obdobje 20 let (gotovinsko plačilo)

Hiter in enostaven preklop

Kotel z visokim izkoristkom na zemeljski plin je učinkovit ogrevalni sistem, ki vam bo zagotavljal dovolj toplote tudi v času nižjih zunanjih temperatur. Dobava in zanesljivost delovanja ostajata nemoteni. Prehod na zemeljski plin je hiter in enostaven, z uporabo plinskega kotla pa boste prijazni tudi do okolja.

Študija ekonomičnosti ogrevalnih sistemov >>

Vir podatkov:
Vidrih, Boris in Sašo Medved. 2016. Ekonomska analiza zamenjave obstoječega generatorja toplote z novim sodobnim generatorjem toplote v enodružinski stavbi ob upoštevanju sprememb cen energentov. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah.