Zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, dva različna energenta
V javnosti pogosto prihaja do zamenjave med zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Obema energentoma je skupno to, da sta sestavljena iz ogljikovodikov, vendar pa se bistveno razlikujeta po fizikalno-kemijskih lastnostih ter tudi po energijski vrednosti in ceni.
Zemeljski plin
Zemeljski plin najdemo v plinastem stanju pod površjem zemlje skupaj z nafto ali brez nje ali pa je ujet v plasteh skrilavcev. Plinska polja so daleč od mestnih središč, zato se zemeljski plin navadno od nahajališč plina do oddaljenih trgov transportira po transportnih plinovodih v plinastem stanju ali globoko podhlajen v tekočem stanju kot utekočinjeni zemeljski plin z ladijskim ali cestnim transportom. Zemeljski plin se za široko porabo dobavi do končnih odjemalcev po distribucijskem plinovodnem omrežju v plinastem stanju.
Glavna sestavina zemeljskega plina je metan (> 90 %). V manjših količinah so prisotni še etan (< 6,3 %), propan (< 2,1 %), butan (< 2,1 %) in dušik (< 2,1 %) ter primesi težjih ogljikovodikov in ogljikovega dioksida. Zemeljski plin, ki ga uporabljamo v Sloveniji, ima vsebnost metana nad 98 % in zelo malo drugih primesi.
Povprečna zgornja kurilnost Hs zemeljskega plina v Sloveniji je 10,67 kWh/Sm3 (pri 15 oC). Več o tem si preberite tukaj.
Zemeljski plin se uporablja:
- za celostno energetsko oskrbo zgradb (ogrevanje, hlajenje, toplo sanitarno vodo in kuhanje);
- kot pogonsko gorivo;
- za proizvodnjo električne energije;
- za soproizvodnjo toplotne in električne energije;
- kot surovina v kemični industriji;
- kot energent v mnogih tehnoloških postopkih pri industrijski proizvodnji najrazličnejšega blaga.
Moderne ogrevalne tehnologije omogočajo učinkovito in cenovno ugodno souporabo zemeljskega plina in obnovljivih virov energije (sonce, voda, zrak) pri energetski oskrbi zgradb. Uporaba zemeljskega plina za komercialne namene in široko potrošnjo je v večjem obsegu prisotna že od sredine prejšnjega stoletja, zato so tehnologije njegove uporabe preizkušene, zelo zanesljive in varne.
Zemeljski plin je nestrupen ter je v naravi brez vonja, barve in okusa. Zaradi varnostnih razlogov mu dodajamo odorant z značilnim vonjem, po katerem zelo hitro zaznamo prisotnost plina v prostoru že v najmanjših koncentracijah zmesi plina z zrakom. Zemeljski plin je precej lažji od zraka z relativno gostoto v primerjavi z zrakom (d = 0,58). Ob morebitnem uhajanju se hitro dviga navzgor in se v zaprtih prostorih najprej zadržuje pod stropom, zato ga s pravilnim prezračevanjem prostorov preprosto odvedemo na prosto.
Utekočinjen naftni plin (UNP)
Utekočinjen naftni plin nastaja kot produkt pri destilaciji nafte v rafinerijah in pri pridobivanju zemeljskega plina. Glavni sestavini utekočinjenega naftnega plina sta propan in butan, pri čemer se navadno uporabljata čisti propan ali mešanica propana in butana v različnih razmerjih. Utekočinjeni naftni plin je nestrupen ter je v naravi brez vonja, barve in okusa. Tako kot zemeljskemu plinu mu dodajamo odorant, da hitro zaznamo njegovo prisotnost v prostoru. Utekočinjen naftni plin je v nasprotju z zemeljskim plinom težji od zraka, zato se ne sme uporabljati in skladiščiti v prostorih pod nivojem okoliškega terena. Posebno pozornost je zato treba nameniti prezračevanju prostorov.
Utekočinjen naftni plin se uporablja za enake namene kot zemeljski plin in se pogosto uporablja na območjih, kjer je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Po izgradnji plinovodnega omrežja in priključitvi nanj lahko odjemalci začnejo uporabljati zemeljski plin, za kar niso potrebni večji investicijski stroški.
Energetska oskrba doma z zemeljskim plinom je energetsko učinkovita in cenovno ugodna
Izračuni iz javno objavljenih študij Fakultete za strojništvo v Ljubljani in svetovalcev v energetskosvetovalni mreži za občane Ensvet potrjujejo, da so bili stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v stanovanjski stavbi z zemeljskim plinom v letu 2013 nižji celo za 44 % v primerjavi z utekočinjenim naftnim plinom.
Uporabniki pogosto UNP uporabljajo kot prehodni energent za čas, dokler ni zgrajeno distribucijsko omrežje za dobavo zemeljskega plina, saj je ta še vedno cenovno konkurenčen ekstra lahkemu kurilnemu olju. Uporabnikom utekočinjenega naftnega plina se prehod na zemeljski plin vedno izplača, saj so prihranki visoki. Stroški prehoda iz UNP na zemeljski plin so nizki, ker trošil po navadi ni treba zamenjati, saj jih serviser le prilagodi uporabi drugega goriva po navodilih proizvajalca. Plinske instalacije so v tovrstnih primerih že od začetka dimenzionirane in zgrajene za poznejšo uporabo zemeljskega plina. Ob zamenjavi kotla z modernim kondenzacijskim kotlom so prihranki še večji, ker imajo novejši kotli na zemeljski plin še večje izkoristke pri proizvodnji toplote.
Primerjava stroškov energetske oskrbe družinske hiše v letu 2013
Tip objekta: enodružinska stavba
Ogrevalna površina: 180 m2
Energijski razred stavbe: C (toplotna zaščita: 50,1 kWh/m2)
Namen uporabe plina: ogrevanje in priprava tople sanitarne vode
Letni strošek energetske oskrbe z UNP: 1.828 EUR
Letni strošek energetske oskrbe z zemeljskim plinom: 1.017 EUR
Prihranek pri preklopu na zemeljski plin: 811 EUR
Vir podatkov o primerjavi stroškov energetske oskrbe:
MEDVED, Sašo, VIDRIH, Boris. Izračun ekonomičnosti investicije prigradnje TČ za sanitarno vodo k obstoječemu kondenzacijskemu kotlu na zemeljski plin ali ELKO. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah - LOTZ, 2014. 11 f., ilustr. COBISS.SI-ID 13366043
