Zemeljski plin - most v nizkoogljično družbo

ZEMELJSKI PLIN - MOST V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO

Ljubljana, 15. junij 2010 - Na današnjem nacionalnem posvetu: Zemeljski plin – most v nizkoogljično družbo, ki je potekal v Centru Evropa, v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, strokovnjaki za energetiko in zemeljski plin ter strokovnjaki za kakovost zraka razpravljali o razvojnih izzivih in priložnostih za zemeljski plin pri prehajanju v nizkoogljično družbo.

Razvojni načrti uporabe zemeljskega plina na ravni držav EU27 predvidevajo povečanje deleža iz sedanjih 24 odstotkov na 27 do 29 odstotkov do leta 2030. V načrtu je občutno povečanje deleža zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije. V Sloveniji za evropskimi državami zaostajamo tako po deležu uporabe zemeljskega plina (ta je za polovico manjši od evropskega povprečja) kot tudi v razvoju in raznovrstnosti uporabe. Vloga zemeljskega plina je ključna tudi z vidika trajnostnega razvoja, saj gre za fosilno gorivo z najnižjimi emisijami CO2.

V preteklosti sta bila osrednja cilja na področju energetike zanesljiva oskrba in ekonomičnost.  »Danes postaja pomembnejša trajnostna strateška usmeritev, ki temelji na spoznanju, da energetika resnično posega v okolje, zaradi česar so podnebni okoljski cilji danes že gibalo razvoja v energetiki,« je uvodoma povedal dr. Franc Žlahtič, vodja sektorja za oskrbo z energijo, Direktorat za energijo. Na področju energetike je s trajnostnega vidika vloga zemeljskega plina vsekakor pomembna. Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, je ocenila, da zemeljski plin predstavlja enostaven prehod v nizkoogljično družbo:»Je most v uporabo bioplina oziroma biometana (OVE) ter vodika – energije prihodnosti.«

Tehnološki razvoj na področju distribucije in uporabe zemeljskega plina omogoča številne nove možnosti uporabe, ki jim bo v prihodnjih letih potrebno posvetiti več pozornosti. Neizkoriščeni ostajajo potenciali zemeljskega plina v prometu, pri proizvodnji in soproizvodnji električne energije, ogrevanju in hlajenju. Prof. dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo, je poudaril, da je strateška prednost zemeljskega plina visok energetski izkoristek v procesih soproizvodnje in sočasno zmanjšanje škodljivih izpustov (CO2, prašni delci, itd.). Mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS, je izpostavil, da potrebujemo razvojno naravnan regulatorni okvir, ki bo omogočal rast in razvoj uporabe zemeljskega plina.

Prihodnost je tudi v trigeneraciji, je bilo povedano še na današnjem posvetu, sočasni proizvodnji toplotne, električne in hladilne energije, ki je najbolj primerna tam, kjer obstaja dovolj velika poraba električne, toplotne in hladilne energije (poslovne zgradbe, hoteli, bolnišnice, trgovski centri, itd.).

Za vse uporabnike zemeljskega plina sta izjemno pomembna kriterija, zanesljiva dobava in konkurenčna cena. Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je poudaril, da so zaloge zemeljskega plina velike in glede na današnje trende uporabe zadoščajo za več kot 250 let. Zanesljivost oskrbe v Sloveniji je zaradi razpršenosti virov dobra in bo v prihodnje, zaradi novih uredb Evropske komisije, še boljša. Tomaž Petriček, Geoplin plinovodi d.o.o., je izpostavil, da bo potrebno poiskati nove vire zemeljskega plina in zgraditi novo oziroma obnoviti staro infrastrukturo za transport. To bo pomembno prispevalo k zanesljivosti dobave in cenovni konkurenčnosti.

Mag. Mitja Rihtaršič, Geoplin d.o.o., je omenil, da imamo v Sloveniji majhen delež uporabnikov zemeljskega plina v gospodinjstvih (le okrog 14 odstotkov) in velik delež uporabnikov v industriji, ki porabi 75 odstotkov zemeljskega plina v Sloveniji. Tudi sam je izpostavil pomen razvoja infrastrukture (predvsem prenovo in dograditev plinovodnega omrežja, pa tudi gradnjo plinskih terminalov).

V urbanih okoljih, z veliko koncentracijo poselitve, se danes, zaradi uporabe velikih količin nafte, kurilnega olja in lesne biomase soočamo s problematiko prekomerne onesnaženosti zraka, ki ima škodljiv vpliv na zdravje ljudi in povečuje tveganje za nastanek številnih kroničnih bolezni. »V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko 6 odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je 2-krat več kot število žrtev prometnih nesreč« navaja dr. Peter Otorepec iz Inštituta za varovanje zdravja RS. Zatoje dr. Tanja Bolte, Agencija RS za okolje, opozorila, da je treba v mestih, kjer je presežena koncentracija onesnaževal v zraku, nujno izdelati kratkoročne in dolgoročne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka.

Povečanje uporabe zemeljskega plina v urbanih okoljih, ob sočasnem zmanjšanju uporabe kurilnega olja, nafte in lesne biomase, lahko pomembno prispeva k boljši kakovosti zraka, saj neposredno vpliva na manjše količine prašnih delcev, ozona in benzena v zraku. Zato je pomembno, da Slovenija sledi razvojnemu trendu na področju energetike, ki temelji na povečevanju uporabe zemeljskega plina, tako v gospodinjstvih kot za pridobivanje električne energije.

Mestni potniški promet v Ljubljani bo prvi v Sloveniji uporabljal zemeljski plin kot pogonsko gorivo. Jošt Šmajdek, vodja prometno-komercialne službe, LPP Ljubljana, je pojasnil, da se nakup avtobusov na zemeljski plin kaže kot najboljša okoljska in ekonomska rešitev za javni potniški promet v Ljubljani. Končno število avtobusov, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo zemeljski plin, bo predvidoma med 80 in 100, kar predstavlja med 35 in 50 odstotkov vseh mestnih avtobusov.

• mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, info@giz-dzp.si
• na spletni strani www.zemeljski-plin.si