Zakaj se splača ogrevati<br> na zemeljski plin?
Čisto ugodna energija.
Zakaj se splača ogrevati
na zemeljski plin?

Zakaj se splača ogrevati na zemeljski plin?

Čisto ugodna energija.

Pri gradnji ali prenovi hiše je eden izmed razmislekov namenjen ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode. Kakšen sistem izbrati, da bo za zgradbo čim učinkovitejši, hkrati pa ne bo predrag? Če želimo upoštevati še okoljske standarde in trende, se lahko naše možnosti še dodatno zožijo. Toda tu je zemeljski plin. Njegova uporaba je okolju prijazna, investicija v sistem ogrevanja pa zelo nizka. Ko ga pa že imamo, z njim lahko tudi kuhamo. Pravi kuharski mojstri namreč prisegajo na kuhanje na plin, saj ta omogoča hitro prilagoditev temperature in bolj okusno pripravljeno hrano. Preberite, zakaj je zemeljski plin odličen energent za vsak dom.

Kaj je zemeljski plin?

Zemeljski plin je nastal z razkrojem organskih snovi. Je zmes različnih plinov, v kateri je do 99 % metana (CH4), ogljikovodika z najmanjšim številom ogljika v sestavi, sledijo pa še etan, propan, butan ter drugi plini.

Zemeljski plin pridobivamo iz podzemnih nahajališč in ga po plinovodih pošiljamo do uporabnikov. Slovenija je prve plinovode dobila v 70. letih 20. stoletja. Danes jih imamo že več kot 6.000 km. Glavni vir zemeljskega plina za Slovenijo je Avstrija.

Zgornja kurilnost (»kalorična vrednost« z mednarodno oznako Hs) zemeljskega plina je vsa toplota, ki se sprosti pri zgorevanju. Povprečna vrednost zgornje kurilnosti zemeljskega plina je 11,355 kWh/Nm3.

Prijazen do okolja

Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO2 itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi. Zemeljski plin se uvršča med nizkoogljična goriva. Je vsestransko uporaben in energijsko učinkovit. Zemeljski plin je nestrupen plin ter je lažji od zraka in brez vonja. Zaradi varnostnih razlogov se mu dodaja snov, po kateri zaznamo prisotnost zemeljskega plina.

Kljub temu da ima zemeljski plin nizek ogljični odtis, se bo postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini, kar je že praksa v tujini. Med obnovljive pline štejemo biometan, sintetični metan in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in vbrizganje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več, med njimi so najpomembnejši viški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter lesna in nelesna biomasa.

Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični metan, saj sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Glavna sestavina omenjenih plinov je namreč metan, zato pri dodajanju deleža teh dveh obnovljivih plinov v omrežje ni omejitev.

Nadomeščanje zemeljskega plina z obnovljivimi plini je eden izmed najlažjih načinov za povečanje obnovljivih virov energije v naši energetski mešanici. Pomembna prednost v tem primeru je namreč ta, da je treba spremeniti samo vir napajanja plinovodnega omrežja, vsa ostala infrastruktura, od plinovodnega omrežja do naprav pri končnih odjemalcih, pa ostane enaka. Zato je to ena izmed najbolj ekonomičnih in tehnično učinkovitih rešitev za povečanje obnovljivih virov energije v energetski oskrbi.

Prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljsko površino in ne obremenjujejo naravnega okolja.

Obnovljivi plini

Zemeljski plin ima torej ogromen potencial, da z njim dolgoročno zmanjšamo onesnaževanje, če ga začnemo uporabljati namesto drugih fosilnih goriv. Tako pridobivanje električne energije je neprimerno bolj konkurenčno, če gledamo dolgoročne prihranke ter pozitivne vplive na okolje in ljudi. Toda zemeljski plin ne dela revolucionarnih razlik le pri industrijski rabi. Pomemben vpliv ima tudi na posamezna gospodinjstva.

Z vse večjim zavedanjem, da lahko velike korake k bolj okolju prijaznemu življenju naredi prav vsak posameznik, se povečujejo zavestne odločitve za bolj ekološke vire energije. In zemeljski plin zagotovo sodi mednje. V prvi vrsti ga odjemalci dobijo po plinovodih, ki ne obremenjujejo okolja, na drugem mestu pa je njegovo čisto izgorevanje, ki zagotavlja resnično nizek ogljični odtis in nizke ostale emisije, ki imajo vpliv na kakovost zraka.

Zemeljski plin praktično ne povzroča nevarnih prašnih delcev za zdravje ljudi in ima nizke CO2 emisije, prav tako pa je naložba v sistem z ogrevanjem na zemeljski plin izjemno nizka. Naj postane vaša prva izbira.

Najnižja investicija

Pri gradnji ali prenovi hiše oziroma kakršnegakoli drugega objekta, ki potrebuje ogrevanje, se postavlja vprašanje, kakšen ogrevalni sistem sploh vgraditi. Izbira namreč ni preprosta in zahteva tehten premislek. Nanjo seveda vpliva več dejavnikov:

  • energetski predpisi,
  • vrsta objekta,
  • starost objekta,
  • energetska varčnost/potratnost objekta,
  • vrste radiatorjev,
  • izolacija,
  • velikost potrebnega prostora za ogrevalno napravo,
  • hrup ogrevale naprave in
  • finančne zmožnosti.

Prav zadnji dejavnik je največkrat tisti, ki odločitve pretehta. Na srečo pri izbiri zemeljskega plina ni treba sklepati nobenih kompromisov. Poleg tega, da gre za okolju prijazen energent, je naložba v tak način ogrevanja najnižja, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi načini, kot so zelo drage toplotne črpalke in kotli na kurilno olje. Investicija je bistveno cenejša od denimo investicije v sistem na lesno biomaso.

Naši izračuni so pokazali, da se naložba v ogrevanje na zemeljski plin tudi najhitreje povrne, in sicer v 3 do 4 letih, medtem ko pri naložbi v ogrevanje s kurilnim oljem na to čakamo kar od 10 do 15 let.

Nizka cena

Pridobivanje električne energije ali ogrevanje samo sta lahko zelo draga. Po potresu v Fukušimi na Japonskem se je pokazalo, da lahko z zemeljskim plinom celotna država zelo hitro nadomesti izpad pri pridobivanju elektrike. Enostavno je elektrarna na zemeljski plin mnogo varčnejša od termoelektrarne in zato mnogo primernejša v takih kriznih situacijah.

Iz tega se lahko naučimo to, da je ogrevanje z zemeljskim plinom zelo ugodno tudi za gospodinjstva. Še posebej, če je na voljo plinovod, je taka izbira najbolj smotrna in finančno tudi najbolj učinkovita. Dejstvo je namreč, da se cene zemeljskega plina občutno zmanjšujejo. To smo Slovenci že zaznali, zato je med nami danes že več kot 100.000 uporabnikov zemeljskega plina. Zemeljski plin je cenejši od kurilnega olja, lesne biomase in elektrike same. Preprosto se vam ga splača imeti.

Njegova nizka cena in enostavna uporaba pa sta tudi glavna razloga, da je ogrevanje z zemeljskim plinom po podatkih Eurostata daleč najbolj pogost način ogrevanja v Evropi, saj se z njim ogreva kar 43 % Evropejcev. V Nemčiji pa ima zemeljski plin še nekoliko večjo vlogo pri ogrevanju, saj se z njim ogreva skoraj polovica vseh prebivalcev.

Ob menjavi načina ogrevanja lahko računate še na zelo velik prihranek. V obdobju 10 let lahko računate, da si bo vaš družinski proračun opomogel za 5.000 do 10.000 EUR, kar je lahko že cena avtomobila ali več počitnic. Pri navedenem izračunu je upoštevano, da na začetku obdobja kupite nov kondenzacijski kotel, kar predstavlja za vas strošek. Nato pa s cenejšim gorivom poplačate ta strošek, dodatno pa vam ostane še do 10.000 EUR. To pa niso več zanemarljive številke.

Visoka učinkovitost kotlov

V zadnjih letih smo priča porastu učinkovitosti plinskih kondenzacijskih kotlov. Ogrevalni napravi na plin lahko rečemo plinski kondenzacijski kotel, kondenzacijski plinski kotel ali plinska kondenzacijska peč oziroma kondenzacijska plinska peč. Pri vseh pa gre za povsem enako tehnologijo.

Kondenzacijski kotel je svoje ime dobil zato, ker izkorišča kondenzacijsko toploto vodne pare v dimnih plinih. Največja prednost kondenzacijske tehnologije je, da se energija v gorivu skoraj v celoti pretvori v toploto. Učinkovitost kondenzacijskega plinskega kotla je tako višja kot pri nizkotemperaturnih plinskih kotlih in starih standardnih plinskih kotlih, ki so ponekod še v uporabi.

Kondenzacijska peč na zemeljski plin

Izjemna učinkovitost pri plinskih kondenzacijskih kotlih se kaže v:

  • nizki ravni emisij,
  • kompaktni in majhni obliki,
  • nizki glasnosti,
  • zanesljivi tehnologiji,
  • nizki investiciji in nizkih obratovalnih stroških.

Posebno pomembno pri kondenzacijskih plinskih kotlih pa je, da so dovolj močni za ogrevanje prostorov in pripravo zadostne količine tople sanitarne vode. Zmogljivost plinskih kotlov za zagotavljanje zadostne količine toplote za ogrevanje in sanitarno vodo ni nikoli pod vprašajem. Ostaja nemotena, konstantna in zadostna. Tako vsakič, ko odprete pipo ali stopite pod prho, priteče dovolj vode z ustrezno temperaturo. Poleg tega se njihova toplotna moč za razliko od nekaterih drugih ogrevalnih naprav ne zniža z zunanjimi temperaturami, kar pomeni, da vas tudi v ekstremni zimi ne bo zeblo.

Primerni so tako za novogradnje kot za obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Zrak za proces izgorevanja zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna, niti ga ne predpisuje zakonodaja.

Kondenzacijska peč za talno ogrevanje

Ne glede na to, kako energetsko učinkovito zgradbo želite ogrevati, je naložba v sistem z zemeljskim plinom najugodnejša. To je pokazala tudi študija ekonomičnosti ogrevalnih sistemov. Z zemeljskim plinom boste prihranili pri investiciji sami, med ogrevalno sezono boste uživali v nizki ceni energenta, pod črto pa boste s tem načinom zagotavljanja toplote poskrbeli še za nizek ogljični odtis in varovali okolje.

Izberite zemeljski plin – poiščite lokalnega operaterja, ki vam bo omogočil vklop zemeljskega plina.

Vklop zemeljskega plina
Zemeljski plin se splača in poplača

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.